sveta Afra – mučenka

AfraZavetnica mesta Augsburg
Imena: Afra, Afri
Afra pomeni Afričanka, ki je umrla mučeniške smrti v preganjanju za vlade cesarja Dioklecijana okoli leta 304 v okolici Augsburga na Bavarskem. V kratkem prvotnem latinskem zapisu o njenem trpljenju sta zgodovinsko zanesljiva kraj in način mučenja, vse drugo je legendarno. Neki kasnejši zapis, nastal na vzhodu, omenja, da bi bila pred spreobrnitvijo morda celo prostitutka, ker je ob njenem imenu pridevek Venerea (kar pomeni Venerina).
Ko je Afra umrla, je bil Augsburg rimska kolonija. Ob pritisku Germanov so se njeni prebivalci raztepli na vse strani. Spomin na Afro pa je živel dalje tudi potem, ko je eno germansko pleme spodrinilo drugega. Venantius Fortunat, duhovnik in pesnik iz Poitiersa, je videl leta 565, kako so prebivalci porečja reke Lech (ob njej leži mesto Augsburg) častili njene relikvije. Svetnica je pokopana pod njej posvečenim oltarjem v cerkvi sv. Ulriha (Urha) v Augsburgu. Kasnejši spisi pripovedujejo, da so z Afro umrle mučeniške smrti tudi njena mati Hilarija, njune služabnice Digna, Eumenia in Euprepia. Spis z naslovom Spreobrnitev sv. Afre govori tudi o tem, da jo je krstil škof Narcissus in da je ta njenega strica Dionizija posvetil v prvega augsburškega škofa.
Mesto Augsburg jo časti kot svojo zavetnico. Svetnico upodabljajo privezano k stebru ali k drevesu; na grmadi sredi gorečih plamenov, ki požirajo njeno telo, ali z gorečim polenom in vrvjo.
Mašna prošnja na god mučenke pravi: »Gospod Bog, tvoja moč se kaže v naši slabosti. Sveta Afra je od tebe dobila moč, da je zmagala v mučeništvu. Daj vsem, ki jo častimo, da bomo zmagali v vseh preizkušnjah.«
Goduje 7. avgusta.
Vir

V Augsburgu (v Réciji, v današnji Nemčiji), sveta Afra, mučenka, ki je bila grešnica, a se spreobrnila h Kristusu. Bila je, baje še nekrščena, zaradi izpovedi vere v Kristusa izročena ognju.
Vir

Ob skopih zgodovinskih dejstvih, da je sveta Afra pretrpela mučeništvo zaradi svoje krščanske vere med preganjanjem cesarja Dioklecijana na otoku reke Lech pri Augsburgu okoli leta 304, se je spletla čudovita in pretresljiva legenda o življenju te svetnice. Po tej legendi naj bi ta kraljeva hči skupaj s svojo materjo prišla s Cipra preko Rima v Augsburg. Tu naj bi skupaj s še tremi drugimi ženskami (Dinjo, Eunomijo in Epreprijo) vodila bordel. Vanj se je čez nekaj let zatekel škof Narcis iz Gerone, ko je bežal pred Dioklecijanovimi preganjalci. Afra in njena mati sta ga sprejeli v hišo, mu dali zatočišče in ga oskrbovali s hrano. Afra je škofa in diakona Filipa, ki ga je spremljal, skrivaj občudovala, kako sta pred vsako jedjo tiho molila zahvalno molitev. Počasi je začela spoznavati, kako prazno je bilo dotlej njeno življenje. S solzami kesanja v očeh je v nekem trenutku padla pred Narcisove noge in ga prosila za prejem zakramenta svetega krsta. Skupaj z njo je škof krstil tudi njeno mamo in druge tri prostitutke, ki so se prav tako spreobrnile in sprejele krščanstvo. Afra je morala svojo zvestobo Kristusu kmalu dokazati, saj so jo pogani, ko so videli, da se je dotedanja lastnica bordela spreobrnila, prijavili sodniku v Augsburgu. Ta jo je dal ujeti, pripeljati predse in zahteval, da daruje poganskim bogovom. Afra mu je mirno in zbrano odgovorila, da raje umre, kot da bi spet grešila. Ker je ostala v svojem prepričanju trdna, so jo obsodili na smrt v ognju. Privezali so jo k drevesu, ki so ga nato zažgali. Umrla je v hudih bolečinah, ne da bi to na zunaj kakor koli pokazala. Kmalu nato so zaprli tudi njeno mamo in druge ženske ter jih prav tako, ker niso hotele darovati bogovom, zažgali v neki hiši. Afrini posmrtni ostanki s sledovi opeklin že ves čas počivajo v kamnitem sarkofagu v kripti augsburške bazilike sv. Ulrika in Afre.
Ime: Rimljani so izraz Afra uporabljali kot pridevnik za »ženo iz Afrike, Afričanko«, v arabščini pa je to ime oznaka za nekoga, ki je »belkasto rdeč«.
Rodila se je v 3. stoletju na Cipru, umrla pa avgusta 304 v Augsburgu v Nemčiji.
Družina: Bila naj bi Afričanka, hči ciprskega kralja, njeni materi je bilo ime Hilarija.
Zavetnica: škofije Augsburg, spokornic, ubogih ljudi, zeliščarjev; priprošnjica proti nevarnosti ognja.
Upodobitve: Velikokrat jo upodabljajo v imenitnih oblačilih z ruto ali pajčolanom, ponekod ima tudi krono, kar naj bi kazalo na njen kraljevski izvor. Večinoma pa je privezana ob drevo ali stoji na kupu dračja, obdana s plameni. Vidimo jo tudi skupaj z augsburškim škofom Ulrihom.
Beatifikacija: Za svetnico jo je leta 1064 razglasil papež Aleksander III.
Goduje: 7. avgusta; v škofiji Augsburg slavijo kot njen dan tudi 26. oktober, ki naj bi bil dan njene spreobrnitve; v Kölnu pa so se je spominjali 5. avgusta.
Vir