Ta dva svetnika se lahko ponašata s tem, da sta bila sodelavca svetega Pavla. V tem je njuna posebnost in slava. Bila sta zakonca, Juda, ki sta postala kristjana, zaradi svoje gorečnosti zelo ljuba svetemu Pavlu. V Novi zavezi sta omenjena na več mestih.
Sv. Luka v Apostolskih delih, ko opisuje drugo misijonsko potovanje svetega Pavla, piše:”Tam je našel Juda, ki mu je bilo ime Ákvila, po rodu pa je bil iz Ponta. Ta je s svojo ženo Prískilo pred kratkim prišel iz Italije, ker je cesar Klavdij ukazal, da se morajo vsi Judje izseliti iz Rima. Pavel ju je obiskal, in ker je znal isto obrt,
je ostal pri njiju in se zaposlil. Po poklicu sta bila namreč izdelovalca šotorov.” (Apd 18,2-3)
Ko končuje Pismo Rimljanom in pošilja osebne pozdrave, Pavel piše:”Pozdravite Prisko in Ákvila, moja sodelavca v Jezusu Kristusu, 4 ki sta tvegala glavo, da bi mi rešila življenje. Hvaležen sem jima ne samo jaz, ampak tudi vse Cerkve med pogani. Pozdravite tudi Cerkev, ki se zbira v njuni hiši.(Rim 16,3-5a)
Drugo pismo Timoteju pa sveti Pavel končuje s pozdravi in blagoslovi, prva pa sta na njegovem seznamu:”Pozdravi Prisko in Ákvila in Onezíforjevo družino.” (2Tim 4,19)
Ekseget Teofilo Garcia de Orbiso, kapucin, meni, da sta Akvila in Priscila ali Priska, bila kristjana že pred prvim srečanjem s sv. Pavlom v Korintu. To zaključuje iz njune veliko prisrčnosti do apostola narodov. Pavel je kot bister človek hitro uvidel pomen teh dveh ljudi, njune izredne človeške lastnosti in upal, da bi mu pri njegovem misijonskem delu lahko postala najodličnejša pomočnika in sodelavca. Njegov občutek ni zatajil zato ju je zaprosil za gostoljubje. Ko ga je dobil, je pri njiju v času bivanja v Korintu preživel leto in pol.
Ko je Pavel končal svoje poslanstvo v Korintu in se hotel vrniti v Sirijo, je za svoja spremljevalca na poti izbral prav Akvila in Priscilo. Spremljala sta ga samo do Efeza, kjer sta ostala. Tam sta se poleg svoje obrti in trgovine ukvarjala tudi z apostolatom. Svojo hišo sta ponudila kristjanom za molilnico. V njej je v času svojega tretjega misijonskega potovanja dolgo bival tudi sv. Pavel. V svojem prvem pismu Korinčanom, ki ga je pisal okoli leta 55 pravi: “.. Iskreno vas v Gospodu pozdravljata Ákvila in Priska in Cerkev, ki se zbira v njuni hiši.” (1Kor 16,19)
V svojih pozdravih apostol stalno izreka veliko hvaležnost svojima velikima dobrotnikoma Akvili in Priscili, ki sta v neki veliki nevarnosti izpostavila sebe, da sta mu rešila življenje. Nič gotovega ni o času in kraju smrti teh dobrih Pavlovih sodelavcev. Bizantinski sinasar ju omenja 13. februarja kot “apostola in mučenca”. Rimski martirologij njun god omenja 8. julija.
Vir
Spomin svetih zakoncev: Akvila in Priske ali Priscíle, ki sta kot pomočnika svetega Pavla sprejemala v svoji hiši krščansko skupnost in zato zastavila svoje življenje.
Vir