Ime osebe, ki jo bomo spoznali je Debora, kar najverjetneje meri na njeno pridnost in delavnost, saj v hebrejščini pomeni "čebela". Debora je prva za Mojzesovo sestro Mirjam označena kot prerokinja. S tem je pridružena malemu številu izbrank, ki imajo v Svetem pismu to sveto službo. Kasneje pa je prišteta še k sodnikom. Debora ima torej ta posebni naziv "žena prerokinja" (Sod 4,4) ter se zato prišteva med svetopisemske preroke.
Kaj vemo o Debori? Zgodovinske okoliščine v katerih živi lahko uvrstimo v obdobje okoli 1200 do 1000 let pred Kristusovim rojstvom, torej več kot 3000 let pred nami. Bolj primerno je pri tem misliti na zgodnejši del teh 200 let, ne kasnejši. Kot datum zmage nad Kanaanskim ljudstvom nam časovna premica navaja datum 1125 pred Kristusom. Po osvoboditvi iz Egiptovskega suženjstva, simbola zla in greha, prihaja izvoljeno ljudstvo v obljubljeno deželo, Palestino. Knjiga sodnikov nam opisuje prvi del bivanja v novi domovini, pred Savlom in Davidom, torej pred vzpostavitvijo kraljestva.
Za Deboro vemo, da je bila poročena, v zakonu z možem, ki se imenuje Lapidot (Sod 4,4). Prav tako vemo, da je bila mati (Sod 5,7). Vendar pa nam kaj več ne o možu ne o otrocih sveto besedilo ne poroča. V središču pozornosti je Debora sama.
Poudarjen ni samo njen naziv prerokinje, ampak tudi ugledna služba, ki jo opravlja. Od 13 svetopisemskih sodnikov, od katerih je prav gotovo najbolj znan Samson, je ona edina ženska.
Odgovornost Deborine sodniške službe je velikanska, zato nas ne bi začudila zaskrbljenost in strah, ki ju je pri tem občutila. Sodniki, po katerih svetopisemska knjiga nosi naslov, niso samo pristojna institucija, ki presoja v pravnih stvareh, ampak so tudi odrešitelji, reševalci iz težav. To so Božji poslanci, ki osvobajajo njegov narod od okupatorjev in agresorjev.
V časi Debore je zatiralec prikazan v podobi sovražnega kralja, ki se imenuje Jabin in poveljnika njegovih čet po imenu Siseraj (Sod 4,6-9).
Sodniki v 5. poglavju navajajo isto pripoved v pesniški obliki. Ta odlomek je pogosto imenovan Deborina pesem, kar ga uvršča med najstarejše dele Svetega pisma in med najstarejše primere hebrejske poezije (Sod 5).
Vir