V današnjem Saint-Legeru [sén ležéru] (na ozemlju Arrasu v Névstriji), trpljenje svetega Leodegárja, auxerrskega škofa, katerega je Ebroín, majordom kraljevskega dvora Teodoríka, po mnogih krivicah in zaslepljenostih krivično ubil. Z njim se slavi spomin njegovega brata svetega Gerína, mučenca, ki je bil dve leti prej na ukaz istega Ebroína posut s kamenjem.
Vir
Zavetnik Autuna, Murbacha, mlinarjev in proti očesnim boleznim in obsedenosti
Atributi: Škofovska oblačila, meč, palma, sveder
mena: Leodegar, Lutgar, Leger, Legerij, Legerija, …
Sveti Leger se je rodil v plemiški frankovski družini. Leta 653 je postal opat samostana v Poitiersu, deset let kasneje pa ga je kraljica Balthilda imenovala za autunskega škofa. Želja po uvedbi novih reform mu je povzročila veliko težav, leta 675 ga je kralj Hilderik II. za nekaj časa tudi izgnal. Kmalu po vrnitvi ga je dal dvorni oskrbnik prijeti, oslepiti in mu iztrgati jezik, nato pa ga je zaprl. Po treh letih, leta 679, so ga obglavili.
Legerija častijo predvsem v Franciji in v Švici. Na upodobitvah je vedno prikazan v škofovskem oblačilu. Na najstarejši upodobitvi v križnem hodniku cerkve na Odilienbergu v Alzaciji ima ob sebi meč, palmo in sveder, ki kaže na njegovo oslepitev.
Legerij, škof goduje 2.oktobra
Vir