Imena: Marija Evfrazija
Rodila se je kot hči krščanskih staršev leta 1796 v srednji Franciji. Pri krstu so ji dali ime Roža Virginija. Že kot deklico so jo poslali v zavod »Krščanske družbe« za dekliško vzgojo v Toursu. Tu je spoznala belo oblečene redovnice, ki so v posebnem zavetišču prevzgajale mlada dekleta, zašla na slaba pota. Kongregacijo teh redovnic, ki so se imenovale »Sestre naše ljube Gospe krščanske ljubezni«, je ustanovil v 17. stoletju sv. Janez Eudes in je skrbela za spokornice, kaznjenke in sirote. Roža Virginija je želela vstopiti v njihovo družbo, toda zaobljube je smela narediti šele po polnoletnosti leta 1817 in dobila ime »sestra Marija od svete Evfrazije«.
Z devetindvajsetimi leti je postala predstojnica. Znala je uveljaviti avtoriteto, ki je temeljila v glavnem na njenem izžarevanju nadnaravnega življenja. Kljub ponižnosti je zaradi naravnih in nadnaravnih darov postala središče samostanske družine.
Hiša je postajala čedalje bolj privlačna in mnoga dekleta so prosila za sprejem v kongregacijo. Marija Evfrazija je dobila tudi večjo podporo pri duhovnikih in meščanih v Toursu. Njena prva večja zamisel je bila ustanovitev reda sester kontemplativnega življenja, ki naj bi prihajale iz vrst spokornic in so se imenovale magdalenke. Število sester se je tako povečalo, da so lahko ustanavljale nove naselbine. Prva je bila v Angersu.
Mati Evfrazija je v življenju veliko pretrpela. Na nerazumevanje je naletela tudi v nekaterih cerkvenih krogih. V maju 1867 je zbolela za pljučnico, pozneje so ugotovili še raka, za katerim je umrla 24. aprila 1868. Na ta dan goduje. V velikem trpljenju je nekoč v molitvi slišala božji glas: »Čakaj, molči, moli, trpi, upaj!« Te besede so ji bile življenjsko geslo.
Vir
Roža Virginija oz. Marija Evfrazija se je rodila na otočku Noirmoutier, kamor so se morali zateči njeni starši, ker revolucija, ki je takrat divjala v Franciji, ni bila naklonjena krščanstvu in zavednim kristjanom. Roži Virginiji je bilo štirinajst let, ko se je družina spet lahko vrnila v svoj domači kraj Sallans. Starši so jo od tam poslali v Tours v penzionat krščanske družbe za dekliško vzgojo. Roža je že takrat hrepenela po redovnem življenju. V Toursu je dobro spoznala življenje redovnic, sester naše ljube Gospe krščanske ljubezni. Ustanovil jih je sv. Janez Eudes v sedemnajstem stoletju, njihova karizma pa je bila skrb za spokornice, kaznjenke in sirote. Želela si je vstopiti k njim, a so ji svojci sprva nasprotovali, pozneje pa ji vendarle dovolili. Skupnosti, kateri se je pridružila, se je poznal vpliv revolucije: sester je bilo malo, večinoma že starejših, novink ni bilo dovolj, dela pa veliko, in to vse prej kot lahkega. Ni čudno, da je Marija Evfrazija kmalu postala predstojnica in gonilna sila vsega dela. Bila je avtoritativna, a hkrati tudi ponižna in obdarovana s številnimi darovi. Pod njenim vodstvom in prizadevanji je hiša kmalu postala cvetoča, začele so prihajati novinke, sestre so imele podporo in zaščito tudi pri meščanih in duhovnikih. Sestra Marija Evfrazija je zato začela razmišljati o ustanovitvi novega reda sester kontemplativnega življenja, ki naj bi bile spokornice. Imenovale so se magdalenke in so živele ločeno od ostale skupnosti po pravilih sester karmeličanskega reda. Naraščanje števila sester je pripeljalo do tega, da je Marija Evfrazija ustanovila novo zavetišče v Angersu. Na začetku, pa tudi pozneje, ko je kongregacija v polnosti zaživela, materialnih pa tudi organizacijskih težav ni manjkalo. Marija Evfrazija se je, potem ko ji je potekla mandatna doba, iz Toursa preselila v Angers in postala prednica tam. Kmalu pa so nastopile težave z drugimi zavetišči, ki so ji očitala, da svoje delo opravlja na škodo drugih hiš in zase zahteva posebne pravice. Spor je šel tako daleč, da se je za kongregacijo moral zavzeti kardinal Odescalchi. Dosegel je prvi dekret in priznanje Ustanove dobrega Pastirja. A težav še ni bilo konec, saj je, potem ko je bil imenoval za angerskega škofa, mons. Angebault želel sam prevzeti pokroviteljstvo namesto kardinala. Mati Pelletier pa je medtem, kljub temu da jo je to bolelo, odpirala nove in nove hiše (53) ter razdelila kongregacijo na sedem provinc. Umrla je izčrpana in bolna za rakom, stara 72 let.
Ime: Njeno krstno ime je Roža Virginija.
Rodila se je 31. julija 1796 na otočku Noirmoutier ob francoski obali, umrla pa 24. aprila 1868 v Angersu v Franciji.
Družina: Izhajala je iz meščanske družine Pelletier. Njen oče je bil znan in priljubljen dobrodelni zdravnik. Družina je bila globoko verna.
Zavetnica: popotnikov.
Upodobitve: poznamo njeno podobo starejše redovnice.
Beatifikacija: za blaženo je bila razglašena 30. aprila 1933 (papež Pij XI.), za svetnico pa 2. maja 1940 (papež Pij XII.).
Goduje: 24. aprila.
Misel: »Moja duša je popolnoma mirna. Čutim, da je Bog v meni. Božjo voljo pritiskam na srce.«
Vir
V Angersu [anžéru] (v Franciji), sveta Marija od Svetega Evfrázija Pelletier [peletié] (Rosæ Virginiæ), devica, ki je ustanovila Inštitut sester od dobrega Pastirja za vzgojo padlih žena, imenovane magdalenke.
Vir