sveti Alojzij (Luigi) Guanella – duhovnik

Sveti sveti Alojzij (Luigi) Guanella - duhovnikAlojzij Guanella je tako rekoč vse svoje življenje posvetil delu z mladimi in najbolj potrebnimi. Zanje je skrbel in se z njimi ukvarjal že v domači župniji, kasneje kot župnik in še zlasti kot član don Boskove družine. Številne njegove ustanove živijo in uspešno delujejo še danes.
Ime: Prvotno naj bi izhajalo iz germanskega imena Alwis, ki je zloženo iz starovisokonemških besed al »vse« in wisi »pameten, razumen«. Nekateri pa trdijo, da ima ime Alojz enak izvor kot Ludvik.
Rodil se je 19. decembra 1842 v severnoitalijanskem mestu Campodolcino blizu Sodria v škofiji Como v Italiji, umrl pa 24. oktobra 1915 v Comu.
Družina: Bil je deveti izmed trinajstih otrok Lovrenca in Marije. Družina je bila revna, a pobožna, oče je bil kar 24 let župan, resnega in avtoritarnega značaja, mati pa bolj blaga in potrpežljiva.
Zavetnik: Nima posebnega patronata.
Skupnost: Salezijanci so redovna družba, ki jo je leta 1859 ustanovil sv. Janez Bosko. Člani skupnosti so duhovniki in laiki, njihovo osnovno poslanstvo pa je »oznanjevanje evangelija mladim, zlasti najrevnejšim«. Alojzij je v skupnost vstopil kot duhovnik leta 1875.
Sodobniki: don Bosko, prijatelja sveti Andrej Karlo Ferrari, papež sv. Pij X.
Posvečenje: V duhovnika ga je posvetil škof Bernard Frascolla v Comu 26. maja 1866.
Službe: Sprva je deloval v župniji Prosto in Savogno, ko je postal salezijanec, pa najprej v salezijanskem oratoriju sv. Alojzija v Turinu in kot ravnatelj zavoda v Duprazu. Po nekaj letih je prevzel župnijo Traoni pri Sondriu in kasneje župnijo Pianello Lario.
Kreposti: Bil je mož z izrednim čutom za potrebe in stiske »malega« človeka: mladino, zapuščene, ostarele, bolne in kakorkoli drugače prizadete. Bil je res človek srčne dobrote, predan delu v ljubezni do ubogih. Hkrati pa je bil človek globokega molitvenega življenja.
Upodobitve: Obstajajo njegove fotografije oz. upodobitve, na katerih je običajno naslikan kot belolas duhovnik v zrelih letih, prijaznega videza, obdan z otroki oz. pomoči potrebnimi.
Beatifikacija: Za blaženega ga razglasil papež Pavel VI. v Rimu, 25. oktobra 1964, papež Benedikt XVI. pa je 1. julija 2010 potrdil odlok o čudežu, ki ga pripisujejo blaženemu Alojziju.
Goduje: 24. oktobra.
Misel: »Nikoli ne delajmo iz cerkve čakalnice, dvorišča, avtoceste ali javnega trga.«
»Človek čuti v sebi potrebo po dobrem življenju, a je še bolj kot to potrebno dobro umiranje. Dobra smrt je čez vse, zlasti v današnjem času, ko ljudje mislijo samo na stvari in uživanje tu na zemlji, zavračajo pa misel na večnost.«

Vir

sveti Alojzij (Luigi) Guanella - duhovnikLuigi Guanella se je rodil v kraju Fraciscio na severu Italije 19. decembra 1842. Starša sta bila zgledna kristjana, predana družini, delu na polju in pastirstvu. Molitev rožnega venca in branje življenjepisov svetnikov sta bila del družinskega življenja. Luigi Guanella je bil v duhovnika posvečen leta 1866, kmalu zatem je postal župnik v Savognu. V sedmih letih službovanja se je povezal z don Boskom in ustanovo Cottolengo v Torinu. Ker se je želel posvetiti radikalnejšemu verskemu življenju, je pri don Bosku opravil zaobljube za tri leta. V Guanelliju je obenem zorela želja, da bi ustanovil hišo, kamor bi se lahko zatekli revni otroci. Ustanovil je šolo, ki pa jo je zaradi nasprotovanja oblasti moral kmalu zapreti. Novembra leta 1881 je postal župnik v Pianello Lario.

Zanj je bila to ‘ura usmiljenja’, kot je sam imenoval trenutek božje naklonjenosti, ko je prispel v novo župnijo. Tu je namreč našel skupino deklet, ki so se posvečala najbolj ubogim osebam. In iz te skupine mladih deklet je nastala nova kongregacija: Hčere svete Marije Božje previdnosti. Gorečnost in apostolska ljubezen don Luigija sta vedno bolj rasli, dejavnost kongregacije se je razširila v samo srce mesta Como. Hčere svete Marije Božje previdnosti so tam odprle Hišo Božje previdnosti, ki je nato postala generalna hiša dveh kongregacij – moške in ženske veje. Skupaj z revnimi in ubogimi, ki so prihajali trkat na vrata, so se povečevali tudi poklici in v kongregacijo je vstopalo vedno več oseb, pripravljenih pomagati in ljubiti uboge in potrebne. Poleg sester je don Luigi zbral tudi skupino duhovnikov, ki so se poimenovali Služabniki ljubezni. Ni se mogoče ustaviti, dokler so ubogi, potrebni pomoči, je pogostokrat ponavljal don Luigi. In tako sta se njegovi kongregaciji širili tudi v druge italijanske pokrajine.

Leta 1904 je don Luigi prispel v Rim, da bi svetemu očetu izrazil svojo zvestobo Cerkvi. Papež Pij X. je spoznal veličino Guanellijeve duše in izrazil željo, da bi zgradili cerkev, posvečeno transitusu sv. Jožefa. Ob župniji sv. Jožefa je nastalo tudi molitveno združenje, kateremu se je med prvimi pridružil sam Pij X. Decembra 1912 se je don Luigi odpravil v Severno Ameriko med italijanske izseljence, januarja 1915 pa se je vrnil v Rim, da bi stal ob strani žrtvam potresa v Abrucih. Starostne tegobe, začetek prve svetovne vojne in odhod nekaterih sobratov v vojsko so počasi načele Guanellijevo zdravje. Med njegovimi spisi najdemo tele besede: Smrt je kot mati, ki objame svojega otroka, je angel, ki nas pospremi v domovino. Don Guanella je umrl v nedeljo, 24. oktobra 1915.
Za svetnika ga je razglasil papež Benedikt XVI. 23. oktobra 2011.
Vir

V Comu [kómu] (v Italiji), blaženi Alojzij Guanella, duhovnik, ki je ustanovil Kongregacijo služabnikov od Ljubezni in Hčera od svete Marije Previdnosti, da bi pomagal v potrebah revnim in zapuščenim in pospeševal njihovo zveličanje.
Vir