Atributi: romarska palica, model cerkve
Imena: Amor, Amore
Amor je po nekaterih virih prišel s Škotske, nekateri drugi viri pa pa govorijo, da je prišel iz Akvitanije. Pridružil se je Pirminu, ki je misijonaril po Odenwaldu. Z njima je deloval tudi Burkhard, ki je pozneje postal škof v Wurzburgu. Leta 734 je Amor ustanovil samostan Amorbach, ki se je razvil v eno najpomembnejših benediktinskih opatij. Misijonar Amor je umrl okoli leta 777. Nekdanja opatijska cerkev v Amorbachu je danes evangeličanska cerkev. Amor je na upodobitvah prikazan kot romar z romarsko palico in modelom cerkve v rokah.
Goduje 17. avgusta.
Vir
Rodil se je na Irskem ali Škotskem, umrl pa okoli leta 777.
Skupaj s Pirminom iz Reichenaua je misijonaril v Gornji Raini in Elzasu. Leta 730 je ustanovil benediktinski samostan v Amorbachu. V bližini je “Amor vodnjak”, zdravilni vrelec, katerega voda jim je služila za krščevanje. Amor je postal opat samostana v Odenwaldu, kjer je tudi umrl.
Vir
Rojstni kraj svetega Amorja ni znan. Bil je spremljevalec svetega Pirmina in je širil krščansko vero v Odenwaldu. V tistem času se je grof Ruthard odločil, da bo živel v sveti samoti na Gotthardsbergu, ki so ga pozneje poimenovali po svetem Gotthardu. Na gori je zgradil kapelo v čast Materi Božji, zdaj pa je želel, da se tam ustanovi samostan. Po nasvetu svetega Pirminija se je Amor z več brati preselil na to območje in ustanovil pozneje znani samostan Amorbach. To je močno pripomoglo k širjenju krščanstva na teh gozdnatih območjih.
Ta Amorbach leži v prijazni dolini ob reki Mudau v škofiji St Burkhard. Ta apostol Frankovske je z vsemi močmi podpiral Amorbachova prizadevanja in si neutrudno prizadeval za spreobrnjenje poganskih prebivalcev gozda.
Opat Amor je ustanovil samostansko šolo, kot je bilo v navadi v vseh takrat ustanovljenih samostanih, in sam z izjemno ljubeznijo in spretnostjo poučeval mlade. Bil je tudi poln sočutja do revnih in bolnih. Bog ga je obdaril s čudežnim darom. S tem čudežnim darom je izvrstno zdravil in pogosto na čudovit način odpravljal stisko in bedo ubogih. V bližini samostana je bil vodnjak, ki je menihom zagotavljal potrebno vodo. Svetnik je nad to vodo izrekel svoj blagoslov in od takrat naprej se je z njeno uporabo zgodilo veliko čudežnih ozdravitev. Ta voda se še vedno imenuje Amorjev vodnjak. Posebno ljubezen in predanost je gojil do Božje matere. Vsak dan je obiskoval kapelo, ki jo je v njeno čast zgradil grof Ruthard, in jo prosil za priprošnjo.
Samostan je cvetel že za časa življenja svojega ustanovitelja. Pozneje je dal več škofov. Prvi samostanski opati so bili povišani v škofijski sedež v Verdnu. Sveti Amor je umrl leta 777 in bil pokopan v Marijini kapeli ob Amorjevem vodnjaku. Bog je njegov grob poveličal s številnimi čudeži, ki so se tam zgodili na svetnikovo priprošnjo.
V 9. stoletju so samostan Amorbach izropali in požgali Madžari. Nekaterim menihom je uspelo pobegniti, ostale pa je krvoločni sovražnik kruto umoril. V tistem času so bili vsi dokumenti uničeni, zato je o ustanovitvi samostana in življenju ustanovitelja znanega zelo malo. Sekularizacija je samostan spremenila v knežjo rezidenco.
DE