Pri Antinoi (Antinopolisu) v Tebájdi (v Egiptu), sveti Askla, mučenec, ki se pred predsednikom ni bal groženj, marveč se je bolj bal zaničevati Kristusa, ter bil potem, po mnogih mučenjih, vržen v reko.
Vir
Poročilo o mučeništvu (passio) Askla, mučenca v Antinoi pod Dioklecijanom, se je ohranilo v treh različicah – latinski, grški in koptski, ki so si v bistvu identične. Grško besedilo, ki ga je sestavil Simeon Metafrast, postavlja Asklovo mučeništvo v tretje leto Dioklecijanove vladavine, njegov god pa na 14. december. Besedilo je mogoče prebrati v zbirki Patrologia Graeca (PG, CXVI, stolp. 537). Bolandisti so ga primerjali s štirimi latinskimi besedili in ga v latinskem prevodu objavili v Acta SS. Martii, I, Benetke 1735, str. 151–157. Latinska različica poročila, ki njegov god postavlja na 23. januar, se nahaja v Acta SS. Ianuarii, II, Antwerpen 1643, str. 455–457. Po tem poročilu se je zgledoval Usuard v hvalnici, ki je bila kasneje na isti dan vključena v Rimski martirologij.
Koptsko poročilo, ki ga hranijo v rokopisu v Egipčanskem muzeju v Torinu in ga je objavil F. Rossi v Atti dell’Accademia dei Lincei, postavlja njegov god na 21. tobi.
Asklovo mučeništvo po grškem in latinskem besedilu kronološko sledi Filemonu in Apoloniju ter predhaja trpljenju Tirza, Lucija in Kalinika. V koptskem besedilu pa Asklova smrt predhaja mučenju Apolonija in Filemona ter sledi smrti Pantaleona iz Nikomedije.
Askla, domačin iz Tebaide, je bil zaradi svoje vere priveden pred Arijana, guvernerja te regije. Z Arijanom se je vkrcal na ladjo proti Antinoi, vendar je čudež ustavil plovbo po Nilu; pristanek je bil omogočen šele, ko je Arijan na papir napisal in podpisal: »Eden je Bog Asklov in razen Njega ni drugih bogov.« Ko so prispeli do obale, so mučenca mučili z ognjem in ga nazadnje s kamnom okoli vratu vrgli v reko.
Askla je poleg tega omenjen v koptskih aktih Apolonija in Filemona (BHO, str. 20, št. 80), v koptskih aktih Arijana (prav tam, str. 27, št. 110) in v njunih sirskih aktih (prav tam, str. 213, št. 973).
V koptskem poročilu je kraj mučeništva postavljen v Smoun, antični Hermopolis, današnji El-Ashmunein.
IT
Sveti mučenec Askla je bil kristjan, rojen v mestu Veliki Hermopolis (Srednji Egipt). Svetnik je trpel pod Dioklecijanom (284–305). Priveden pred guvernerja Arijana je sveti Askla pogumno priznal svojo vero in zavrnil darovanje poganskim bogovom. Svetnik je Arijanu napovedal, da bo prišel čas, ko bo sam prisiljen poklicati Jezusa Kristusa kot edinega pravega Boga.
Po Arijanovem ukazu so svetnika začeli kruto mučiti; obesili so ga in nategovali z železnimi pripravami, tako da so kosi njegovega mesa padali na tla. Sveti Askla je mučenje tiho prenašal. Ko je eden od prisotnih dejal: »Poglejte, že nezavesten je in blizu smrti,« je sveti mučenec odgovoril: »Nisem izgubil zavesti in nenehno slavim svojega Boga in Odrešenika.«
Guverner Arijan je ukazal, naj se mučenje nadaljuje v mestu Antinoe na nasprotnem bregu Nila, kamor je nameraval kmalu odpotovati tudi sam. Mučenec pa je molil k Bogu in ga prosil, naj zadrži Arijanov čoln, dokler ta pred vsem ljudstvom ne prizna Gospoda Jezusa Kristusa.
Čoln se je nenadoma ustavil sredi reke in niti vesla ga niso mogla premakniti z mesta. Arijan je čudež pripisal čarovništvu. Ko je guverner sestavljal obsodbo svetniku, je naključno izrekel besede o edinem pravem Bogu, nato pa je čoln zaplul proti obali. Po prihodu v mesto je Arijan ponovno ukazal, naj svetega Asklo obesijo in mučijo z ognjem.
Nazadnje je bil svetnik obsojen na smrt z utopitvijo v reki. Mučenec je kristjanom, ki so ga spremljali, dejal: »Trudite se, bratje, da prejmete plačilo Gospoda Boga. Moji otroci, čez tri dni pridite v severni del mesta in poiščite moje telo. Pokopljite ga skupaj s kamnom, ki bo nanj privezan.«
Mučeništvo svetega Askla se je zgodilo okoli leta 287 nedaleč od mesta Antinoe. Tretji dan so kristjani našli mučenčevo telo in ga pokopali skupaj s kamnom.
EN
Rojen je bil v Tebah (Veset) v Egiptu. V času obsežnih preganjanj in odredb, ki jih je izdal cesar Dioklecijan, je javno in brez strahu oznanjal krščansko vero. Zaradi tega so ga aretirali in pripeljali pred guvernerja regije, domnevno Arriana. Med zaslišanjem se ni bal njegovih groženj, saj mu je šlo predvsem za oznanjevanje resnice o Kristusu in za to, da se ne bi podredil pritisku.
Guverner ga je nato po legendi po Nilu prepeljal v Antinoe (Antinoöpolis) v Tebajdi, pri poskusu pristajanja pa naj bi po čudežu nastale težave, zaradi katerih pristajanje ni bilo mogoče. Sum je padel na Asklasa in legenda pripoveduje, da je pristajanje uspelo šele, ko je Arriano na poziv Asklasa napisal in podpisal izjavo, da je Bog, ki ga časti Asklas, edini in da ni nobenih drugih bogov.
Martirologij omenja, da je Asklas zaradi svoje neomajnosti in zvestobe prestal različne vrste mučenja in bil nato utopljen v reki, domnevno s kamnom, privezanim okoli vratu. Navaja se leto 311, na mestu njegovega mučenja v Antinoi pa naj bi se danes nahajale ruševine pri egiptovskem El-Rodyju.
CZ
Sveti Askla je užival velik ugled v Egiptu in na celotnem Vzhodu, njegovo ime pa se nahaja v Rimskem martirologiju. Njegovo življenje, kot ga povzemajo sinaksarji, se omejuje na naslednje: »Askla, domačin iz Tebaide, je bil obtožen vere v Kristusa in stopil pred guvernerja z imenom Arijan. Ker je pogumno priznal svojo vero, so ga mučili na natezalnici, ga bičali, dokler mu niso razkrili reber, in ga nazadnje zaprli v ječo. Takrat se je guverner moral odpraviti na pot na drugi breg Nila. Svetnik je prosil Boga, naj mu ne dovoli priti na drugo stran, dokler pisno ne prizna Kristusovega božanstva. Arijan se je vkrcal, vendar je čoln kljub trudu veslačev ostal nepremičen. Ko je svetnik to izvedel, je guvernerju sporočil, da bo na drugi breg varno prispel le, če bo pisno priznal Kristusovo božanstvo. Guverner je zahteval papir in napisal, da je moč Boga kristjanov velika in da razen Njega ne obstaja nobeno drugo božanstvo. Čoln je nemudoma začel pluti naprej. Takoj ko se je Arijan vrnil, je ukazal, naj svetnikove rane žgejo z baklami; nato je zapovedal, naj mu okoli vratu obesijo velik kamen in ga vržejo v reko. Tako si je Askla prislužil krono mučencev.« Zaradi same oblike pripovedi je težko zanikati, da vsebuje veliko legendarnih elementov.
ES
Views: 15