Pri mestu Antinoë, spomin svetega Asklaj, mučenca, ki so ga najprej kruto mučili, tako da so ga obesili, ga nato s plameni ob straneh žgali, in nazadnje vrgli v reko, kjer je svojo čisto dušo izročil Bogu.
Vir
Asklaj je po izročilu umrl med preganjanjem pod cesarjem Dioklecijanom ali cesarjem Maksimijanom pod namestnikom Arijanom. Po krutem mučenju je bil po teh virih utopljen v Nilu, po drugih virih pa raztrgan s kavlji.
DE
Sloves sveteg Asklaj je bil velik v Egiptu in po vsem Vzhodu, spomin nanj pa je zapisan v Rimskem martirologiju. Njegova zgodba, kot je strnjena v sinaksarjih, se glasi tako:
Asklaj, domačin iz Tebaide, je bil ovaden zaradi svoje vere v Kristusa in priveden pred namestnika Arijana. Ker je pogumno izpovedal svojo vero, so ga obesili, ga bičali, dokler mu niso mesa v trakovih trgali z reber, nato pa so ga vrgli v zapor. Vendar je moral namestnik s čolnom prečkati reko Nil in svetnik je molil, da ne bi nikoli dosegel nasprotnega brega, dokler ne bi v pisni obliki izrecno priznal Kristusovega božanstva. Arijan se je vkrcal, vendar se je čoln ustavil in ni mogel naprej. Ko je svetnik izvedel za to, mu je sporočil, da bo kopno znova dosegel le, če prizna Kristusovo božanstvo. Takrat je namestnik zahteval papir in zapisal, da je Bog kristjanov mogočen in da poleg Njega ni drugega. Čoln je takoj nadaljeval pot, namestnik je pristal na obali ter poslal po svetnika in dal njegove boke žgati z baklami. Nato je nanj ukazal privezati velik kamen in ga vreči v reko. Tako je Asklaj zadobil svojo krono mučeništva.
EN
Sveti mučenec Asklaj je bil kristjan, rojen v mestu Veliki Hermopolis (Srednji Egipt). Svetnik je trpel pod Dioklecijanom (284–305). Priveden pred upravitelja Arijana je sveti Asklaj pogumno izpovedal svojo vero in zavrnil darovanje poganskim bogovom. Svetnik je Arijanu napovedal, da bo prišel čas, ko bo sam prisiljen priklicati Jezusa Kristusa kot edinega resničnega Boga.
Po Arijanovem ukazu so svetnika začeli kruto mučiti, ga obesili in strgali z železnimi orodji, tako da so kosi njegovega mesa padali na tla. Sveti Asklaj je tiho prenašal trpljenje. Ko je eden od navzočih dejal: »Poglejte, že nezavesten je in blizu smrti,« je sveti mučenec odgovoril: »Nisem izgubil zavesti in neprenehoma slavim svojega Boga in Odrešenika.«
Upravitelj Arijan je ukazal ponovno mučenje mučenca v mestu Antinoë na nasprotnem bregu Nila, kamor se je kmalu nameraval odpraviti tudi sam. Toda mučenec je molil k Bogu in Ga prosil, naj zadrži Arijanov čoln, dokler pred vsem ljudstvom ne izpove Gospoda Jezusa Kristusa.
Čoln se je nenadoma ustavil sredi reke in niti vesla ga niso mogla premakniti z mesta. Arijan je čudež pripisal čarovništvu. Ko je upravitelj sestavljal sodbo svetniku, se mu je primerilo, da je rekel nekaj o edinem resničnem Bogu, nakar je čoln odplul proti obali. Po prihodu v mesto je Arijan znova ukazal, da svetega Asklaja obesijo in ga žgejo z ognjem.
Na koncu je bil svetnik obsojen na utopitev v reki. Mučenec je kristjanom, ki so ga spremljali, dejal: »Prizadevajte si, bratje, da prejmete plačilo Gospoda Boga. Moji otroci, čez tri dni pridite na severni del mesta in poiščite moje telo. Pokopljite ga skupaj s kamnom, ki bo privezan nanj.«
Mučeništvo svetega Asklaja se je zgodilo okoli leta 287 nedaleč od mesta Antinoë. Tretji dan so kristjani našli telo mučenca in ga pokopali skupaj s kamnom.
EN
Sveti Asklaj (Askalon, Askala, Asklas) se je po izročilu rodil v 3. stoletju v Tebaidi v Egiptu. Med preganjanjem pod cesarjem Dioklecijanom (284–305) je bil uklenjen in priveden pred upravitelja Egipta, Arijana, ki ga je dal mučiti. Ko pa je želel Arijan prečkati Nil, je ostal ujet sredi reke ter ni mogel ni naprej ni nazaj. Asklaj je upravitelja obvestil, da Nila ne bo prečkal nikoli, dokler pisno ne prizna Kristusa.
Arijan je nato zapisal hvalnico Kristusu in takoj je lahko nadaljeval pot čez reko. Toda ko je bil enkrat na varnem, je dal ukaz, da Asklaja spet mučijo in ga ubijejo tako, da ga vržejo v Nil. To se je zgodilo pri Antinoë okoli leta 287. Njegov godovni dan je 23. januar, njegovo ime pa je zapisano v Rimskem martirologiju.
NO
Vsi prevodi so neuradni, za osebno, pastoralno in študijsko rabo.
Prevod in ureditev: svetniki.org. Besedilo nima statusa uradnega cerkvenega prevoda.
Views: 11