Spominjamo se Eleázarja, enega najodličnejših pisarjev, starega moža, ki ni hotel v istem preganjanju jesti prepovedano meso iz ljubezni do večnega življenja. Sprejel je rajši objeti preslavno smrt kot objeti osovraženo življenje. Prostovoljno je šel k mučenju in zapustil je velik zgled kreposti.
Vir
Eleazarjevo mučeništvo
18 Eleazar, eden najuglednejših učiteljev postave, je bil že prileten mož in nadvse lep. S silo so mu odpirali usta, da bi jedel svinjsko meso. 19 Toda rajši se je odločil za slavno smrt kakor za sramotno življenje in prostovoljno je stopil k mučilnemu kolesu. 20 Izpljunil je, kar je imel v ustih, kakor pač morajo storiti tisti, ki pogumno odklanjajo to, česar ne smejo okusiti, kljub naravni ljubezni do življenja.
21 Tisti, ki so nadzorovali prepovedano žrtvovanje, so poznali Eleazarja že od zdavnaj. In tako so ga vzeli na stran in mu na štiri oči prigovarjali, naj si da prinesti mesa, ki ga je smel uživati in ki bi si ga sam pripravil, potem pa naj se dela, kot da jé od žrtvenega mesa, ki ga je predpisal kralj. 22 Če bi storil tako, bi se rešil smrti in oni bi zaradi dolgoletnega prijateljstva, ki ga je vezalo z njimi, človekoljubno ravnali z njim. 23 On pa je napravil časten sklep, vreden njegovih let, ugleda njegove starosti, njegovih častitljivih in v naporih osivelih las, vreden njegovega vzornega življenja od mladosti, še bolj pa svete postave, ki jo je utemeljil sam Bog. In tako je dosledno odgovarjal, naj ga kar nemudoma spravijo v podzemlje.
24 Dodal je še: »Moji starosti se ne spodobi, da bi se prenarejal. Sicer bi mnogi med mladimi mislili, da je devetdesetletni Eleazar prestopil v tujo vero. 25 S svojim pretvarjanjem, ki bi le za las podaljšalo moje življenje, bi jih zbegal, obenem pa umazal in onečastil svojo starost. 26 Pa čeprav bi se trenutno izmaknil človeški kazni, ne bi mogel ne živ ne mrtev ubežati rokam Vladarja vsega. 27 Če se torej hrabro poslovim od življenja, se bom izkazal vrednega svoje starosti, 28 mladim pa bom zapustil žlahten zgled, kako naj človek prostovoljno in plemenito umre za naše častitljive in svete postave.«
Tako je rekel in stopil naravnost k mučilnemu kolesu. 29 Tisti, ki so ga gnali in ki so mu bili malo prej naklonjeni, so mu postali sovražni, ker so mislili, da so izrečene besede blaznost. 30 On pa je zavzdihnil, preden je umrl pod udarci: »Gospodu, ki ima sveto vednost, je znano, da čeprav bi se lahko rešil smrti, trpim pod biči na svojem telesu hude bolečine, vendar jih v duši sprejemam z veseljem, ker se ga bojim.«
31 Tako se je mož poslovil od življenja in zapustil s svojo smrtjo zgled plemenitosti in spomenik kreposti ne samo mladim, marveč tudi veliki večini svojega naroda.
2 Makabejci 6,18-31