sveti Jakob Berthieu – duhovnik, redovnik in mučenec

Jakob BerthieuMalgaški mučenec Jakob (Jacques) Berthieu (1838–1896) je umrl, ko je spremljal begunce, ki so se umikali pred napadom sovražnega plemena. Francoski misijonar na Madagaskarju je pet let deloval v miru, nato pa se je pričelo gibanje za neodvisnost. Zaradi oboroženih uporov v raznih plemenih se je moral premikati iz kraja v kraj.

Jakob je bil devet let škofijski duhovnik, nato pa se je pri petintridesetih letih odločil za vstop v Družbo Jezusovo. Še preden je končal noviciat, je bil določen za misijon na Madagaskarju. Redovne zaobljube je izrekel, tik preden je odpotoval na svoje prvo delo na otok Sainte-Marie. Imel je kateheze za otroke, delil je zakramente in skrbel za bolne. Marca 1880 je francoska vlada izgnala jezuite in jih prisilila, da so zapustili otok. Sledilo je nemirno obdobje, ko se je umikal iz otoka na otok, saj so različni uporniki napovedali vojno Franciji, kar je precej okrnilo možnost delovanja francoskega duhovnika. Nekaj časa se je posvetil pridelavi hrane, saj ni mogel izvrševati svojega duhovniškega poslanstva. Ko je bil leta 1885 podpisan sporazum, so se razmere izboljšale. Jakob je ponovno odprl misijonsko postojanko v kraju Ambositra. Decembra 1891 je pričel z oznanjevanjem v pokrajini Anjozorofady, nedaleč na severu od glavnega mesta Tananarive.

Imel je 18 postaj, ki jih je obiskoval, delo pa je bilo še vedno pogosto prekinjeno zaradi novih spopadov. Leta 1895 so ga pregnali malgaški uporniki. Komaj se je uspel vrniti, že se je začela nova vstaja med pripadniki plemena Menalamba. Ko so se boji preveč približali, je krajevni francoski poveljnik 25. maja ukazal umik prebivalstva iz vasi, da bi se izognili nevarnosti. Nato so 6. junija Jakobu svetovali, naj spremlja svoje ljudi v glavno mesto Tananarive.

Kmalu po odhodu so jih napadli Menalambanaci in jih razkropili. Zatočišče so iskali po okoliških vaseh. Jakob je z nekaj drugimi begunci sicer našel zatočišče, a so jih že naslednji dan našli napadalci in misijonarja ujeli. Slekli so mu talar in ga pretepali s palicami, nato pa peš odgnali do vasi, kjer je bil njihov vodja. Jakob je zavrnil njegovo ponudbo, da mu prizanesejo, če se odpove svoji veri in postane svetovalec Menalambancev. Rekel je, da raje umre, kot da bi se odpovedal svoji veri. Več mož ga je hkrati napadlo s palicami. Udarec na glavo je bil zanj smrten. Napadalci so njegovo truplo vrgli v reko in ga nikoli več niso našli.
Vir

»Jakoba Berthieua, ki je bil rojen leta 1838 v Franciji, je že zelo zgodaj osvojil Jezus Kristus«, saj je v želji za zveličanje duš, pustil župnijo, v kateri je deloval ter vstopil k jezuitom, kjer je hotel za večjo Božjo slavo prehoditi ves svet. Poslan je bil na otok Svete Marije in za tem na Madagaskar, kjer se je kot neutrudni pastir boril proti krivičnosti, hkrati pa skrbel za uboge in bolne. V svojem delovanju, ko je postal ves vsem, je zajemal moč iz molitve in ljubezni do Jezusovega Srca. Mučeništvo je pretrpel leta 1896. Sveti oče je prvo predstavitev zaključil z besedami: »Da bi njegova priprošnja v tem Letu vere prinesla sadove Madagaskarju in afriški celini. Bog blagoslovi malgaško ljudstvo!«
Vir

Francoz Jakob Berthieua je v želji za zveličanje duš pustil župnijo in vstopil k jezuitom, kjer je hotel za večjo Božjo slavo prehoditi svet. Poslali so ga na otok Svete Marije in na Madagaskar, kjer se je kot neutrudni pastir boril proti krivičnosti, hkrati pa skrbel za uboge in bolne. V svojem delovanju je zajemal moč iz molitve in ljubezni do Jezusovega srca. Mučeništvo je pretrpel leta 1896.
Vir

Jakob Berthieu je bil misijonar na otoku Madagaskar, kjer je leta 1896 umrl mučeniške smrti. Medtem ko je spremljal kristjane, ki so med vojno bežali iz svojih vasi, je padel v roke upornikom. Večkrat so ga pozvali, naj se odpove svoji veri. Ker pa je to zavrnil, je moral plačati z življenjem. »Vedno je ostal zvest veri in kristjanom v tistem okolju: zares je želel živeti med malgaškim ljudstvom, želel jim je pomagati ostati zvesti veri.« Tako je za Radio Vatikan povedal postulator postopka za njegovo kanonizacijo p. Anton Witwer. Značilno za Jakoba Berthieuja je bilo, da je želel delovati med preprostimi ljudmi, med tistimi, ki so bili ubogi in so najbolj potrebovali pomoč. Zaradi političnih razlogov je moral nekajkrat zapustiti malgaško ljudstvo in določeno obdobje delovati med francoskimi vojaki. V njem je ves ta čas živela globoka želja, da bi se kolikor je le mogoče hitro vrnil med svoje ljudi, da bi jih potolažil in jim zagotovil, da lahko v polnosti živijo krščansko vero.

Tega novega svetnika je v misijone pripeljala prav ljubezen do ljudi, globoka želja po oznanjevanju Jezusa Kristusa. Misijonarski poklic je v njem dozoreval dlje časa, saj je bil škofijski duhovnik že deset let, preden je vstopil v jezuitski red. Postulator postopka za njegovo kanonizacijo je o njem še dejal: »Bil je zelo preprosta oseba, zelo ponižna. Prizadeval si je storiti vse, da bi ljudje doumeli, da nam je Bog blizu: Bog, Jezus Kristus, je blizu preprostemu, ubogemu, bolnemu človeku.«

Jakob Berthieu je umrl nasilne smrti. Da bi pričeval za Jezusa Kristusa, je bil pripravljen podariti svoje življenje za druge. Kot je dejal p. Witwer, se zdi, da je bila cela njegova življenjska pot priprava na mučeništvo. Ko so ga uporniki, ki so hoteli izkoreniniti krščanstvo, ujeli in so videli križ, katerega je vedno nosil okoli vratu, so ga vprašali, če je to amulet, s katerim je ljudi speljal na kriva pota. On pa jim je preprosto odvrnil le, da bo še naprej molil in da bo molil tudi zanje.

Pričevanje tega novega svetnika je zgovorno tudi za tekoče leto vere. Njegovo življenje je namreč pričevanje vere, saj je vera izraz ljubezni do bližnjega in do Boga.
Vir

V Ambiatibes (na Madagaskarju), blaženi Jakob Berthieu, duhovnik in mučenec iz Družbe Jezusove, ki se je v miru in vojni neutrudno trudil za evangelij. Bil je trikrat iz misijona izgnan, slednjič iz sovraštva do vere obrcan in večkrat pozvan k odpadu, nazadnje pa bil umorjen.
Vir