Zavetnika krojačev in vrtnarjev
Imena: Adam, Adamo, Adem, Eva, Evelina, Evelin, Evelinda, Evi, Evica, Evita, …
Na dan pred božičem se Cerkev spominja prvih staršev Adama in Eve. Naše misli so navadno ta dan že tako usmerjene v lepo in srečno božično razpoloženje, da se ju bolj malo spominjamo. Ali pa smo se zaradi časov in razmer navadili, da v njih komaj še vidimo naše prastarše kot prvi člen v vrsti prednikov.
Dan njunega spomina pa ni bil po naključju izbran za 24. december. Adam in Eva sta prinesla na svet greh; drugi Adam, Jezus, in druga Eva, Marija, ki je rodila Jezusa, sta ga spet odvzela. Sveto pismo poroča o njunem življenju: »Bog je rekel: ‘Naredimo človeka po svoji podobi, kot svojo podobnost! Gospoduje naj ribam morja in pticam neba, živini in vsej zemlji ter vsej laznini, ki se plazi po zemlji.’ Gospod Bog je iz zemeljskega prahu izoblikoval človeka, v njegove nosnice je vdahnil življenjski dih in tako je človek postal živa duša … In spet je rekel Bog: ‘Ni dobro za človeka, da je sam; naredil mu bom pomoč, ki mu bo primerna.’ Gospod Bog je tedaj storil, da je na človeka leglo trdno spanje in je zaspal. Vzel je eno njegovih reber in tisto mesto napolnil z mesom. Gospod Bog je iz rebra, ki ga je vzel človeku, naredil ženo in jo pripeljal k človeku« (prim. 1 Mz 1 in 1 Mz 2).
Primer Adama in Eve nam pove, kako je za velik greh (četudi enkraten) treba delati pokoro s trdim delom vse življenje. »Prekleta bodi zemlja zaradi tebe! S trudom boš jedel od nje vse dni svojega življenja« (1 Mz 3,17). Če kristjani pozabljamo na Adamovo in Evino vlogo v našem odrešenju, bi nas morala na to opozarjati krščanska umetnost, ki nam ju ne predstavlja samo v skušnjavi in grehu, marveč kot starozavezni zgled nove zaveze in kot tista, ki ju je Kristus sam po svoji smrti pripeljal iz podzemlja, kjer sta, samo s tanko steno ločena od neodrešljivega – ker ni hotelo biti odrešeno – padlega stvarstva, čakala na obljubljenega Mesija.
Cerkev sama ne vidi v njunem grešnem padcu toliko bridke posledice, prekletstvo, kolikor bolj preklic tega prekletstva. Adamov greh označuje v hvalnici velikonočne vigilije celo kot »srečno krivdo«, ker nam je prinesel Odrešenika. Odrešeni in od Boga z njegovim lastnim življenjem hranjeni človek stoji toliko više, kot je stal prvi človek pred grehom.
Upodabljajoča umetnost spremlja prve starše na vseh postajah njunega življenja; od stvarjenja Adama in Eve prek življenja v raju, kjer je vladalo mirno sožitje med človekom, živalmi in vso naravo, do skušnjave in greha ter izgona iz raja. Vrh tega upodabljanja pomenijo v 16. stoletju dela Raffaella in Michelangela (Sikstinska kapela!).
Godujeta 24. decembra.
Vir
Na dan pred božičnim praznikom se Cerkev spominja svetopisemskih prvih staršev človeškega rodu – Adama in Eve. Ime Adam pomeni ‘zemljan’ ali ‘prebivalec Zemlje’, ime Eva pa ’tista, ki daje življenje’ ali ‘mati vseh živih’. Ob njuni usodi spoznavamo resnico, da je za velik greh (četudi enkraten) treba delati pokoro s trdim delom vse življenje.
Upodabljajoča umetnost spremlja naše prve starše na vseh postajah njunega življenja: od stvarjenja Adama in Eve preko življenja v raju, kjer je vladalo mirno sožitje med človekom, živalmi in vso naravo, do skušnjave in greha ter izgona iz raja. Prizore iz življenja prvih staršev prikazujejo tudi freske na oboku srednje ladje cerkvice Svete Trojice v Hrastovljah, ki so nastale okoli leta 1490. Mojster Janez iz Kastva je za nepismene ljudi tiste dobe naslikal prizore iz Prve Mojzesove knjige: stvarjenje Adama in Eve, prepoved Boga, naj ne jesta sadov od drevesa spoznanja dobrega in hudega, prekršitev te prepovedi na prišepetavanje kače-satana. Grehu je sledila kazen: izgon iz raja. Četrti prizor na teh freskah kaže Adama, ki prekopava zemljo ‘v potu svojega obraza’, kakor je rečeno v napovedi Boga po prvem grehu, Eva pa doji svoja sinova Kajna in Abela in poleg materinskih dolžnosti opravlja še druga družinska dela.
Današnji dan je simboličnega pomena: srečujeta se stari Adam in novi Adam – Kristus, prva Eva in druga Eva – Marija. Njima, ki sta človeštvu nakopala prekletstvo, stojita nasproti Odrešenik in Marija kot soodrešiteljica. Cerkev v Adamovem grehu vidi ‘srečno krivdo’, ki nam je prinesla Odrešenika. Odrešeni in od Boga z njegovim lastnim življenjem hranjeni človek stoji višje, kot je stal prvi človek pred grehom.
V Svetem pismu stare in nove zaveze je polno mest, ki se nanašajo na prvi človeški par. Evangelist Luka navaja Kristusov rodovnik do Adama, da bi pokazal, da je Kristus našega rodu. V pismih apostola Pavla je Adam simbol telesnega življenja in krivde, Kristus pa simbol opravičenja in nadnaravnega življenja.
Osebno ime Adam je na Slovenskem razmeroma redko, iz tega imena je izpeljanih več priimkov, na primer Adamič, Adamovič, Adamčič. Tudi ime Eva pri nas ni posebno pogosto; zelo redki sta različici Evica in Evelina. Eva je simbol za žensko sploh. Izraz Evine hčere pomeni ženske, Evini sinovi pa so ljudje.
Vir
Iz knjige Svetnik za vsak dan Silvestra Čuka se vsak dan na Radiu Ognjišče prebira o svetniku dneva.