blaženi Amadej (Bogoljub) Savojski – vojvoda

Amadej        Imena: Amadej, Amadeo, Amadeus, Amedej, Bogoljub
Savoja je gorata deželica na jugovzhodu Francije, ob meji z Italijo in Švico. Proti koncu 14. stoletja se je razširila v italijanski Piemont. Leta 1414 je nemški cesar Sigismund savojskemu gospodarju Amadeju VIII. podelil naslov vojvoda. Amadej pa je kmalu prestol prepustil svojemu sinu Ludviku, sam pa šel kot menih v samoto. Kasneje je sprejel izvolitev za papeža od skupine škofov, zbranih na koncilu v Baslu oziroma v Ferari. Kot papež si je privzel ime Feliks V. in bil je zadnji razkolni papež v zgodovini. Ko je spoznal svojo zmoto, je odstopil in se vrnil v samoto.
Vse te dogodivščine je doživljal današnji godovnjak Amadej IX., njegov vnuk. Ko je ded postal papež, je bil Amadej star štiri leta, ko pa je ded umrl jih je imel šestnajst. Rodil se je 1. februarja 1435 v francoskem delu Savoje. Kmalu po rojstvu so mu izbrali nevesto – Jolando, hčer francoskega kralja Karla VIII., s katero se je dejansko poročil, ko je dopolnil sedemnajst let. Mati Ana, hči ciprskega kralja, ga je vzgajala v krščanskem duhu. Takšnega duha je bila tudi žena Jolanda, ki mu je naklonila svojo prisrčno ljubezen. Dani so bili vsi pogoji za srečno življenje, toda nad Amadeja in družino se je zgrinjala nesreča za nesrečo.
Prvi udarec je prišel že v mladih letih – Amadej je postal božjasten. Ta težka bolezen je zaustavila njegovo neutrudno delavnost, vendar pa je vsem svojim dolžnostim ostal zvest. Njegova pobožnost pa se je v bolezni še poglobila. Zelo je bil hvaležen svoji ženi, ki je delila z njim njegovo trpljenje in mu ljubeznivo stregla. Tudi družina je zelo trpela. Od osmih otrok – šest je bilo dečkov, dve deklici – jih je nekaj pomrlo v zgodnjih letih, nekaj pa že odraslih. Preživel je samo sin Filiberat, ki mu je bilo ob očetovi smrti sedem let.
Kot vojvoda je zavladal leta 1465, ko je umrl oče. Za vladanje si je pripravil dosledno krščanski načrt, brez spletk in prevar, ki so bile v tistih časih po dvorih v navadi. Vse spore je skušal poravnati brez orožja, s pogajanji. Plemstvo je navajal na skromnejše življenje in je zato na svojem dvoru uvedel kar največjo skromnost. Prihranke je obrnil v korist revežev. V njegovem času so o Savoji govorili, da je raj za uboge v Evropi in oaza, kjer krivica nima moči.
Zadnja leta življenja je bil hudo bolan in takrat je vlado izročil v roke ženi Jolandi, ki je vladala kot regentinja tudi potem, ko je nasledstvo prešlo na edinega živečega sina Filiberta. Amadej je mirno izdihnil svojo dušo 30. marca 1472. Pokopali so ga v cerkvi sv. Evzebija v mestu Vercelli.
Ljudski glas ga je štel med svetnike, uradni postopek za njegovo razglasitev za blaženega in svetnika pa se je ustavil, tako, da ga je med blažene prištel šele papež Inocenc XI. leta 1677.
Vir

»Z vdanim češčenjem
in ponižnim zaupanjem
se obračamo nate, blaženi Amadej Savojski,
ki si z vsem svojim življenjem slavil Boga,
pravično živel in velikodušno izkazoval ljubezen do revnih.
Iz globoke vere v presveto evharistijo
in v češčenju križanega Jezusa
si črpal moč, da si zmogel hoditi po božjih poteh
in modro voditi zaupano ti ljudstvo.
S svojim zgledom in priprošnjo
nam pomagaj živeti po evangeliju
in pričevati za Kristusa.« (molitev k bl. Amadeju)

Ime: Amadej, Amadeus izhaja iz latinskih besed amare, »ljubiti« in Deus »Bog«, torej »tisti, ki ljubi Boga«. Ustreza slovenskemu imenu Bogoljub.
Rojen: 1. februarja 1435.
Kraj rojstva: mesto Thonon-les-Bains v Franciji.
Umrl: 30. marca 1472.
Kraj smrti: Vercelli v Italiji.
Rodbina: Njegov oče je bil vojvoda Ludvik I., mati pa ciprska princesa Ana Lusignano. Imela sta devetnajst otrok, vendar jih je nekaj kmalu umrlo. Amadej je bil prvorojenec.
Družina: Amadeju so že ob rojstvu izbrali nevesto, Jolando, hčer francoskega kralja Karla VIII. Poročila sta se leta 1452 in živela v ljubečem zakonu. Rodilo se jima je deset otrok, a nekateri niso preživeli.
Bolezen: Že v otroštvu je postal božjasten, kar ga je sicer oviralo pri njegovi neutrudni delavnosti, a je kljub temu uspešno vodil državne posle in vojvodino.
Vojvodina: Savojska dežela je v 15. stoletju obsegala del ozemlja današnje Francije ob švicarski meji ter italijanska mesta Piemont, Vercelli in Chivasso.
Vladar: 29. januarja 1465 je za pokojnim očetom prevzel vojvodsko oblast in modro ter preudarno vodil deželo sedem let, do smrti. Govorili so, da je Savoja raj za uboge in oaza, kjer krivica nima moči.
Naslednik: sin Filibert I. (1472–1482).
Kreposti: Poleg pristne in globoke pobožnosti sta ga je odlikovala zlasti čut za pravičnost ter skrb za reveže in pravice preprostih ljudi. Na svojem dvoru je uvedel kar največjo skromnost in s prihranki podpiral uboge, javne ustanove in cerkve, zidal bolnišnice in zavetišča.
Zavetnik: Savojcev in piemontske kraljeve hiše.
Upodobitve: Znani so njegovi portreti, sicer pa ga upodabljajo kot vojvodo, ki deli miloščino, pogosto ima ob sebi tudi napis: »Diligite pauperes«, ljubite reveže.
Beatifikacija: Isto leto, ko je umrl, se je začel proces za njegovo kanonizacijo, saj ga je ljudstvo štelo za svetnika. Zaradi različnih okoliščin se je postopek ustavil in za blaženega ga je razglasil šele papež Inocenc XI.
Grob: Pokopali so ga v cerkvi sv. Evzebija v mestu Vercelli.
Zadnje besede: »Bodite pravični, ljubite reveže in Gospod bo dal mir vašim deželam!«
Vir