Imena: Sahdost, Sadot, Sadota Sadot je nasledil škofa Simona, ki je umrl mučeniske smrti. V nekih sanjah se mu je Simon tudi prikazal in mu povedal, da bo tudi on umorjen. V drugem letu preganjanja kristjanov, je kralj Sapur prijel Sadota, 128 duhovnikov, menihov in redovnic. Zaprli so jih v temnico za pet mesecev in jih trpinčili, da bi se spreobrnili. Ker mučenje ni pomagalo so jetnike 20. februarja 342 obglavili, Sadota pa so...
Zavetnik krščanskih umetnikov, slikarjev. Imena: Anže, Anžej, Džek, Džon, Džoni, Gianni, Giovani, Jan, Janeslav, Jani, Janko, Jano, Janos, Janoš, Janža, Janže, Johan, Jovan, Joco, Jovo, Vanjo, Juan, Žanko, Žanžak; Iva, Ivana, Ivanka, Jana, Johana, Vanja, Žana Fra Angelico sodi med najpomembnejše slikarje zgodnje renesanse, je začetnik velikih renesančnih oltarnih podob, njegove slike pa kmalu po smrti veljajo za relikvije, saj ga vsi življenjepisci opisujejo kot svetnika; mnogim se zdi njegovo slikarstvo posvečeno in navdihnjeno....
Imena: Frančišek, Ferenc, Franc, Franči, Francl, Frenko, Ksaver, Frank, Franek, František; Frančiška Rodil se je leta 1748 v Grenoblu kot deseti izmed petnajstih otrok. Z družino je bilo v sorodu več duhovnikov in redovnikov, zato ni čudno, da je poleg dobre domače vzgoje prav njihov zgled vplival tudi na Frančiška, da je vzorno preživel mlada leta in si pridobil plemenit značaj. Po končani srednji šoli se je odločil najprej za duhovniški, potem še...
Svete može, ki so ustanovili red servitov ali služabnikov Device Marije, častimo pod skupnim imenom Sedmeri sveti ustanovitelji servitov. Pod tem imenom jih je papež Leon XIII. leta 1888 prištel med svetnike. Ti sveti možje so bili firenški meščani in trgovci. Po legendi naj bi se imenovali: Bonfilij, Jernej, Janez, Benedikt, Gerardin, Rikover in Aleksij. Ko je v 13. stoletju Bog poklical te može, so bili hudi časi. Rimskonemški cesar Friderik II. se...
Imena: Luka, Luc, Luca, Lucas, Lukas, Lukec, Lukež, Luki, … Najbrž bi bilo o tem svetem možu več znanega, če ne bi živel v senci velikih svetnikov iz istega frančiškanskega reda, sv. Frančiška Asiškega in sv. Antona Padovanskega. Pater Luka je želel oba poveličevati in zvesto posnemati, pri tem pa sam utoniti v pozabo. Izhajal je iz mogočne družine, ki je večkrat odločala o usodi Padove. Hodil je v domače šole, ki so že...
Atributi: hudič, kotel Imena: Julija, Julia, Julči, Julica, Julika, Juleta, Juliška, Julieta Sv. Julijane, mučenke iz Nikomedije, mesta v bližini Carigrada, se spominjajo cerkveni koledarji na Vzhodu in na Zahodu. Njene svetinje so zgodaj prinesli v Puzzuoli pri Neaplju, od tam okoli leta 568 v Kume, pozneje pa v Neapelj. Na ime te svetnice so krstili veliko otrok. Med njimi jih je nekaj doseglo svetniško čast. O njenem mučeništvu je več opisov (passiones), ki...
Kljub temu da je moralo biti življenje tega sužnja, kasneje gorečega Pavlovega učenca in privrženca, misijonarja, škofa in mučenca, dokaj pestro in razgibano, pa o njem ne vemo skorajda nič več kot to, kar je o njem zapisal apostol Pavel v svojem kratkem »pisemcu« Filemonu. Pismo na videz obravnava čisto obrobno osebno zadevo, v resnici pa pove veliko o tem, kakšen vzgojitelj je bil Pavel in kako je ravnal s pobeglim sužnjem Onezimom. Po...
Apostol Srca Jezusovega Klavdij (Claude) de la Colombière (1641–1682) se je rodil v Franciji in je hodil v šolo k jezuitom v Lyonu. Oktobra 1658 se jim je pridružil. Moral pa je premagati, kot sam pravi, hud odpor narave proti jasnemu povabilu milosti. Po končanem študiju filozofije je bil šest let magister (učitelj) v Iyonskem kolegiju sv. Trojice, nakar je odšel v Pariz študirat teologijo. Leta 1669 je bil posvečen v mašnika in se...
Življenjepisci pravijo, da je Sigefrid po vsej verjetnosti prvo polovico svojega življenja preživel skrit v nekem samostanu na tleh zahodne Anglije. Bil je že zrel mož, morda celo že posvečen v škofa, ko ga je odkril norveški kralj sv. Olaf II. Olaf, ki je sodeloval pri zadnjih normanskih pohodih, se je na Angleškem seznanil s krščansko vero ter se dal v Rouenu krstiti. Ker je želel za vero v Kristusa znova pridobiti tudi...
Zavetnika škofije Brescia Imena: Faustin, Faust, Faustino, Favsti, Jovita, Jovo, … Zavetnika škofije Brescia v severni Italiji sta bila brata. Faustin je bil duhovnik, Jovita pa diakon. Živela sta v prvi polovici 2. stoletja in sta po legendi umrla mučeniške smrti med leti 117 in 138, ko je vladal cesar Hadrijan. Brata sta upodobljena kot viteza ali duhovnika. Upodobitve obeh mučencev najdemo predvsem v Lombardiji in v mestu Brescia Godujeta 15. februarja. Vir
