sveta Agata – devica in mučenka

AgataZavetnica Catanie, dojilj, tkalcev, pastiric, zvonarjev, zlatarjev, rudarjev, pred ognjem, potresi, nevihtami, lakoto
Priporočajo se ji v strahu pred ognjeniškimi izbruhi (zlasti okoli Etne) in pred ognjem, neurji, potresi, nesrečami.
Atributi: palma, pladenj, odrezane prsi
Imena: Agatha, Agatija, Agi, Agica, Jagica, Jaga
Med svetniki, ki se v rimskem kánonu še danes omenjajo, je tudi devica in mučenka sv. Agata. Njeno ime pomeni v našem jeziku »Dobra«. Sicilijanci jo imenujejo »ljubo hčerko in milo varuhinjo Sicilije«. Njen grob je v sicilijanskem mestu Kataniji, v stolnici, kjer hranijo njene relikvije.
Opis njenega mučeništva je nastal šele v petem stoletju in je brez posebne zgodovinske vrednosti. Cerkvena izročila jo predstavljajo kot hčerko uglednih in premožnih meščanov iz Katanije. Bila je vzgojena v krščanski veri in njeno srce je občutilo tako veliko ljubezen do Odrešenika, da se je kot mlado dekle odločila za deviško življenje njemu v čast.
Zaradi krščanske vere je pretrpela strašne muke, vendar je pogumna spoznavalka ostala stanovitna do smrti. Mučeniško smrt je najbrž pretrpela za cesarja Decija (249-251) in ne pozneje, kakor menijo nekateri starejši pisci. V dragoceni srebrni omari v kapeli katanijske stolnice hranijo relikvije, na stenah pa so upodobljeni legendarni dogodki iz Agatinega življenja in smrti. Njeno mučenje, zlasti rezanje njenih prsi, so srednjeveški umetniki pogosto upodabljali. Navadno jo prikazujejo tako, da nosi svoje deviške prsi na krožniku, včasih pa tudi z rogom enorožca kot simbolom devištva. V rokah večkrat drži škarje in klešče kot orodje svojega mučenja.
Najbolj razširjena legenda o svetnici pripoveduje, kako so kristjani položili njeno truplo v nov sarkofag in ga zelo častili. Čez leto dni je Etna bruhala velikanske množine lave, tako da je bila Katanija v nevarnosti, da jo uničijo plameni. Tedaj so nesli žarečemu morju nasproti ogrinjalo z njenega groba in takoj je bila grozeča lava ukročena. Tudi pogani so se v tej stiski zatekali k njej. Pozneje so še večkrat z njeno pomočjo srečno prestali enako nevarnost. Je zavetnica pred ognjem, potresi, nevihtami, lakoto …
Goduje 5. februarja. 
 

Vir

Vir2