sveta Estera – svetopisemska žena

Estera       Imena: Estera, Estra
        Imenujejo jo tudi kraljico, sveto, judovsko junakinjo, po kateri se imenuje ena izmed svetopisemskih knjig, ki spada pa med tako imenovane devterokanonične knjige.
        Njena zgodba se začne, ko je perzijski kralj Ahasver (nekateri mislijo, da je bil to Kserks I., ki je vladal od leta 485 do leta 465 pred Kristusom) zaradi nepokorščine zavrgel svojo kraljico Vašti. Po državi so nato iskali novo kraljico in izbirali Judinjo Estero, ki je bila »lepe postave in lepa za pogled« (Est 2,7Est 2,7
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

7 Ta je bil rednik Edise, to je Estere, hčere svojega strica, ker ni imela več očeta ne matere. Mladenka je bila lepe postave in ljubkega obraza. Ko sta ji umrla oče in mati, si jo je Mardohej vzel za hčer. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
). Bila je iz Benjaminovega rodu. Njena družina je prišla leta 597 v babilonsko pregnanstvo. Starši so ji pomrli, stric Mordohaj (Mardohej) jo je vzel za svojo hčer. Ko je prišla na dvor, je bila kralju zelo všeč; postavil jo je za kraljico namesto Vašti.
        Mogočni minister Haman je od kralja dosegel odločitev, da je treba vse Jude v kraljestvu pobiti. Mordohaj je Estero spodbudil, da pri kralju posreduje za rojake. Ko se je postila in dolgo goreče molila, je odšla h kralju, čeprav je bilo pod smrtno kaznijo prepovedano, da kdo nepovabljen pride predenj. Kralj jo je lepo sprejel in ustregel njenemu vabilu, da pride s Hamanom k njej na obed. Potem mu je razkrila Hamanove hudobne namene in rešila svoje ljudstvo. Namesto Mordohaja je kralj dal obesiti Hamana.
        V spomin na to rešitev obhajajo Judje v mesecu adarju (februarju-marcu) praznik purim. »Mordohaj je popisal vse te dogodke in poslal pisma vsem Judom po vseh pokrajinah kralja Ahasvera, bližnjim in daljnim, in jim naročil, naj vsako leto meseca adarja praznujejo štirinajsti dan in tudi petnajsti dan kot dneva, na katera so Judje dosegli mir pred svojimi sovražniki, in kot mesec, ki se jim je iz stiske spremenil v veselje in iz žalovanja v praznik« (Est 6, 20Est 6, 20
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
-22).
        Stari latinski martirologiji slavijo Estero 1. julija, kopti pa 20. decembra »kot perzijsko kraljico«, ne da bi pri tem omenjali Mordohaja. V vzhodni Cerkvi sta Estera in Mordohaj omenjena med »očeti stare zaveze«.
        V ikonogradiji se Esterina zgodba zelo pogosto ponavlja. To gre pripisati izraziti ženskosti svetnice, različne od ponosnih bibličnih junakinj  (na primer Judite). Slovita je njena podoba, ki jo je za cerkev sv. Sebastijana v Benetkah naslikal Paolo Veronese.
Vir