sveta Frančiška Ksaverija Cabrini – redovna ustanoviteljica

Frančiška Ksaverija CabriniFrančiška je bila kot otrok nekaj posebnega in je veliko obetala. Že s sedmimi leti je pri birmi živo občutila navzočnost Svetega Duha, ob tem pa tudi svojo poklicanost popolne posvetitve Bogu. Sprva je delovala kot učiteljica, saj so jo zaradi šibkega zdravja v samostanu, kamor je želela vstopiti, dvakrat odklonili. Njena srčna želja je bila, da bi postala misijonarka na Kitajskem. Ker je noben obstoječ red ni hotel sprejeti, ji je naključje pomagalo, da je kar sama ustanovila nov red. V mestu Codogno je namreč v tistem času na pobudo škofa in dveh premožnih meščank nastalo zavetišče, sirotišnica za deklice brez staršev. Zaradi nesposobnega vodstva je sirotišnica prišla na slab glas. Škof Gelmini in hišni spiritual Serrati sta zato naprosila Frančiško, da napravi red in prevzame vodstvo, s tem pa je lahko oblekla tudi posebno redovno obleko. Kmalu je v Hiši previdnosti, kakor se je sirotišnica imenovala, nastala cvetoča redovna družina. Frančiška je ustanovila samostan, kasneje pa odprla še hišo v Milanu. Red oz. kongregacija je vseskozi gojila misijonskega duha: začelo se je ustanavljanje hiš v vseh večjih mestih, najprej v Rimu. Papež Leon XIII. je leta 1880 navdušen potrdil pravila in Frančiška je postala prva prednica kongregacije misijonark presvetega Srca. Papež pa ji je že takrat svetoval, naj namesto na Kitajsko odide v Ameriko, kjer so številni italijanski priseljenci potrebovali pomoč iz domovine. Frančiška se je s svojimi sestrami tja odpravila leta 1888. Začela je v New Yorku, kjer je postavila sirotišnico in bolnico, nadaljevala pa v vseh večjih mestih tja do Južne Amerike. Ustanavljala je bolnišnice, šole, domove za najrazličnejše ljudi in pomagala priseljencem različnih narodnosti na vse mogoče načine. Pri njenem nesebičnem delu in razdajanju ji je, podobno kot v Italiji, tudi v Ameriki sledilo veliko število mladih žena in deklet. O tem govore tudi številke: v svojem življenju je ustanovila sedeminšestdeset redovnih hiš, ki so ob njeni smrti premogle 1500 redovnic. Kot prva državljanka Združenih držav je dosegla čast oltarja, v Italiji in Ameriki pa jo poznajo pod imenom »mati izseljencev«.
Ime: Frančišek izvorno pomeni »frankovski, Frank«, iz nemščine izhajajoč pa lahko tudi »svoboden«; Ksaverij pa je družinsko ime sv. Frančiška Ksaverija, ki je kasneje postalo osebno ime mnogih, tudi Frančiške Cabrini.
Rodila se je 15. julija 1850 v Sant’Angelo pri Lodiju v Lombardiji v Italiji, umrla pa 22. decembra 1917 v Chicagu v ZDA.
Družina: Rodila se je kot trinajsti otrok v pobožni kmečki družini.
Zavetnica: izseljencev, emigrantov, bolnišničnih uslužbencev in sirot.
Upodobitve: Poznamo njene fotografije, po katerih je narejenih več podob. Njen simbol je velik križ, ki ga je nosila in Jezusovo srce.
Beatifikacija: Za blaženo je bila razglašena 13. novembra 1938, kot prvo ameriško svetnico pa jo je uradno razglasil papež Pij XII. 7. julija 1946.
Misel: »Šla bom kamorkoli in naredila karkoli, da bom lahko prinesla Jezusovo ljubezen vsem, ki ga ne poznajo ali pa so nanj pozabili.«
»Neutrudno moramo moliti, saj odrešenje človeštva ni odvisno od materialnega ugodja, ne od znanosti, ki zamegli razum, tudi ne od orožja ali človeške industrije, ampak samo od Jezusa.«
»Delajmo, delajmo … spočile se bomo že v večnosti. Delajmo pošteno in pravično in Gospod bo naše delo blagoslovil.« (mati svojim redovnicam)
Goduje: 22. decembra

Vir

Zavetnica izseljencev
Imena: Frančiška, Francka, Frančka, Fanica, Frančika, Francesca, Ferenc, Franca, Franc, …
Frančiška Cabrini se je rodila leta 1850 blizu Milana. Pri štiriindvajsetih letih so ji zaupali vodstvo zavoda v mestecu Codogno. Brez sebičnosti se je posvečala delom ljubezni, njena edina želja pa je bila, da bi ustanovila svoj red. Leta 1880 je ustanovila kongregacijo misijonark presvetega Srca in postala prednica. Čez 8 let je odšla v New York in od tam po mnogih ameriških mestih ustanavljala bolnišnice, šole in domove. Predvsem se je zavzemala za priseljence.
Umrla je 22. decembra 1917 v matični hiši v Chicagu.
Vir