sveta Marija Magdalena – spokornica

Marija Magdalena        Atributi: posodica z mazilom, knjiga, trnova krona, bič, hudičeva glava
Imena:
Marija Magdalena
        Žena, ki se je kakor toliko drugih žena v njenem času in njeni deželi imenovala Marija (to pomeni gospodarica), je bila doma v Magdali, ribiškem mestecu na zahodnem bregu Genezareškega jezera. Iz Svetega pisma ni znano, ali je Jezus kdaj obiskal to mesto. Morebiti je prišla do Marije Magdalene samo novica o novem preroku, učitelju, izganjalcu hudih duhov in čudodelniku Jezusu iz Nazareta, pa si je mislila, kako bi prišla do njega, da bi jo ozdravil hudih »pregreh«. Vsekakor je zahrepenela po lepšem življenju in se približala Jezusovim učencem. Ko je bil ta nekoč v hiši farizeja Simona, se je opogumila, prišla v hišo, padla Jezusu k nogam, mu jih mazilila z dragocenim oljem in mu jih brisala z lepimi dolgimi lasmi.
Potem se je Marija pridružila ženam, ki so spremljale Jezusa, da je poslušala njegov nauk. Spadala je k »služečim ženam« v Gospodovem spremstvu, k tistim ženam, ki so smele spremljati in oskrbovati potujočega pridigarja Jezusa in njegove učence. Marija Magdalena je bila med tistimi redkimi ženami, ki so bile vredne, da so bile deležne Učenikovega pouka; da, bila je med tistimi redkimi, ki so šle za Gospodom do konca, tudi do križa, ko so ga učenci zapustili in se razbežali. Te žene so bile zveste do smrti in še po njej svojemu Gospodu; ta se ni menil za takratne predsodke do žena, ki so jih porivali na rob družbe, marveč se je zavzel zanje in cenil njihovo dostojanstvo. Marija se imenuje v krogu teh žena vedno na prvem mestu, kadarkoli jih Sveto pismo omenja.
Prvo poročilo o dogodku velikonočnega jutra, kakor ga beremo v Markovem evangeliju, nam med ženami, ki so prišle k Jezusovemu grobu, spet na prvem mestu imenuje Marijo Magdaleno. Evangelist Janez pa navaja Marijo Magdaleno kot posebno pričo Gospodovega vstajenja (prim. Jn 20, 11-18Jn 20, 11-18
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

Jezus se prikaže Mariji Magdaleni ; 11 Marija pa je stala zunaj pri grobu in jokala. Ko je jokala, se je sklonila v grob 12 in je videla dva angela v belih oblačilih, ki sta sedela eden pri vzglavju in eden pri vznožju, kjer je bilo položeno Jezusovo telo. 13 Rečeta ji: »Žena, kaj jokaš?« Odgovori jima: »Mojega Gospoda so vzeli in ne vem, kam so ga položili.« 14 Ko je to izgovorila, se je obrnila in videla Jezusa, pa ni vedela, da je Jezus. 15 Jezus ji reče: »Žena, kaj jokaš? Koga iščeš?« Misleč, da je vrtnar, mu reče: »Gospod, če si ga ti odnesel, povej mi, kam si ga položil, ga bom jaz vzela.« 16 Jezus ji reče: »Marija!« 17 Ona se obrne in mu reče: »Rabbuni!« kar pomeni »Učenik!« Jezus ji reče: »Ne dotikaj se me tako, zakaj nisem še šel k svojemu Očetu. Pojdi pa k mojim bratom in jim reci: ‚Grem k svojemu Očetu in vašemu Očetu, k svojemu Bogu in vašemu Bogu.‘« 18 Marija Magdalena je šla in učencem naznanila, da je videla Gospoda in da ji je to rekel. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
). Učencem je naznanila veselo novico: »Videla sem Gospoda; šel je k svojemu in našemu Očetu.«
Vir

Žena, ki se je kakor toliko drugih žena v njenem času in njeni deželi imenovala Marija (to pomeni gospodarica), je bila doma v Magdali, ribiškem mestecu na zahodnem bregu Genezareškega jezera. Iz Svetega pisma ni znano, ali je Jezus kdaj obiskal to mesto. Morebiti je prišla do Marije Magdalene samo novica o novem preroku, učitelju, izganjalcu hudih duhov in čudodelniku Jezusu iz Nazareta.
Marija Magdalena ali Marija iz Magdale je prva žena, o kateri Lukov evangelij pravi, da je bila ozdravljena. Jezus, tako pravi evangelist Luka, je iz nje izgnal sedem hudih duhov. Razumljivo je, da je iz hvaležnosti za svojo ozdravljenje potem tako Jezusa kakor njegove apostole spremljala in jih podpirala s svojim premoženjem. Evangelij govori o njeni zvestobi, saj je kot prva omenjena pod Jezusovim križem, pri njegovem pogrebu in seveda pri ženah, ki so prišle navsezgodaj k praznemu grobu. Tam je Marija Magdalena od Jezusa dobila naročilo, da naj njegovo vstajenje sporoči apostolom. Prav zaradi tega naročila jo cerkveno izročilo imenuje s častnim naslovom “apostola apostolorum”, apóstolka apostolov.
Seveda pa ne samo preprostih vernikov, tudi cerkvenih očetov in svetopisemskih “strokovnjakov” ni toliko zanimala njena častna naloga, oznanjati Jezusovo vstajenje, kakor tisti sedmeri demoni, ki jih je Jezus iz Magdalene izgnal. In kateri bi lahko bili demoni, ki so “vladali” mladi in lepi ženi, če ne vsi grehi, ki jih pripisujemo “lahkim” ženskam in prostitutkam. Še dandanes marsikdo reče, da je njegovim faranom bolj všeč Magdalena pred svojim spreobrnenjem (fantazija je lahko bogata!), kakor potem tista, ki oznanja Jezusovo vstajenje.
Pri tem je seveda treba razlikovati med grško vzhodno tradicijo, ki je izvirno izročilo tudi ohranilo in latinsko zahodno tradicijo, ki je že od konca starega veka naprej Marijo Magdaleno “”pomešalo” z dvema drugima, v Svetem pismu omenjenima ženama. Že papež Gregor I. (okrog leta 600) je v sedmih demonih videl sedem glavnih grehov in je torej Magdaleno imel za veliko grešnico.
Zato je pri svojih pridigah Marijo Magdaleno enačil z ženo, ki jo evangelist Luka nekoliko prej imenuje veliko grešnico, ne zapiše pa njenega imena (Lk 7, 36-50Lk 7, 36-50
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

Jezus odpusti grešnici, ker ljubi 36 Prosil pa ga je nekdo izmed farizejev, da bi prišel k njemu na obed; in prišel je v farizejevo hišo in sédel k mizi. 37 In glej, žena, ki je bila v mestu grešnica, je zvedela, da je v farizejevi hiši pri mizi, in je prinesla alabastrno posodo dišečega olja; 38 jokajoč je stopila od zadaj k njegovim nogam in mu s solzami začela močiti noge; brisala jih je z lasmi svoje glave, jih poljubljala in mazilila z oljem. 39 Ko pa je farizej, ki ga je bil povabil, to videl, je rekel sam pri sebi: »Ko bi bil on prerok, bi vedel, kdo in kakšna je ženska, ki se ga dotika: da je grešnica.« 40 Jezus pa se je oglasil in mu rekel: »Simon, nekaj ti imam povedati.« On pravi: »Učenik, povej!« 41 »Neki upnik je imel dva dolžnika; eden mu je bil dolžan petsto denarjev, drugi pa petdeset. 42 Ker nista mogla plačati, je obema odpustil. Kateri izmed njiju ga bo torej bolj ljubil?« 43 Simon je odgovoril: »Menim, da tisti, kateremu je več odpustil.« On pa mu je rekel: »Prav si sodil.« 44 In obrnivši se k ženi je Simonu rekel: »Vidiš to ženo? Prišel sem v tvojo hišo: vode za noge mi nisi dal, ta pa mi je s solzami močila noge in brisala s svojimi lasmi. 45 Poljubil me nisi; ta pa, odkar je prišla, ni nehala poljubljati mojih nog. 46 Z oljem mi nisi mazilil glave, ta pa mi je z dišečim oljem mazilila noge. 47 Zato ti povem: Njeni mnogi grehi so odpuščeni, ker je mnogo ljubila; komur pa se malo odpusti, malo ljubi.« 48 Njej pa je rekel: »Tvoji grehi so odpuščeni.« 49 Tisti, ki so bili z njim pri mizi, so začeli sami pri sebi govoriti: »Kdo je ta, ki celo grehe odpušča?« 50 Ženi pa je rekel: »Tvoja vera te je rešila, pojdi v miru!« Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
). To je tista znamenita grešnica, ki je prišla za Jezusom v hišo Simona farizeja, padla k njegovim nogam, jih mazilila z dragocenim oljem in jih brisala z lepimi dolgimi lasmi.
Ker je ta anonimna grešnica kot znamenje pokore mazilila Jezusu noge z dišečim oljem, jo zato Gregor I. ima za Marijo iz Betanije, sestro Marte in Lazarja, ki je pred Jezusovim trpljenjem njegove noge mazilila z oljem iz pristne narde, očitno kot znamenje hvaležnosti za obujenega brata Lazarja (Jan 12, 1-10Jan 12, 1-10
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

Maziljenje v Betaniji ; 12 1 Šest dni pred veliko nočjo je Jezus prišel v Betanijo, kjer je bival Lazar, ki je bil umrl in ga je Jezus obudil od mrtvih. 2 Tam so mu napravili gostijo in Marta je stregla, Lazar pa je bil eden izmed tistih, ki so bili z njim pri mizi. 3 Marija je vzela funt dragocenega olja iz pristne narde in je Jezusu mazilila noge ter mu jih obrisala s svojimi lasmi, in hiša se je napolnila z vonjem olja. 4 Tedaj je rekel eden izmed njegovih učencev, Juda Iškarijot, ki ga je pozneje izdal: 5 »Zakaj se to olje ni prodalo za tristo denarjev in razdalo ubogim?« 6 Tega pa ni rekel, kakor da bi imel skrb za uboge, ampak ker je bil tat in je imel denarnico ter je izmikal, kar se je devalo vanjo. 7 Jezus je rekel: »Pústi jo, za moj pogrebni dan ga je prihranila. 8 Uboge imate namreč vedno med seboj, mene pa nimate vedno.« 9 In velika množica Judov je zvedela, da je tam, in prišli so ne le zaradi Jezusa, marveč da bi videli tudi Lazarja, ki ga je obudil od mrtvih. 10 Veliki duhovniki pa so sklenili umoriti tudi Lazarja, Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
; Mk 14, 3-9Mk 14, 3-9
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

Maziljenje v Betaniji 3 In ko je bil v Betaniji pri mizi v hiši Simona Gobavca, je prišla žena z alabastrno posodico dragocenega olja iz pristne narde, strla alabastrno posodico in ga izlila na njegovo glavo. 4 Nekateri pa so bili nejevoljni in so med seboj govorili: »Čemú ta potrata mazila? 5 Saj bi se bilo to olje moglo prodati za več ko tristo denarjev in dati ubogim.« In hudovali so se nad njo. 6 Jezus pa je rekel: »Pustite jo! Kaj ji delate težave? Dobro delo mi je storila. 7 Uboge imate namreč vedno med seboj in, kadar hočete, jim morete dobro storiti, mene pa nimate vedno. 8 Kar je mogla, je storila; že vnaprej je mazilila moje telo za pogreb. 9 Resnično, povem vam: Kjer koli po vsem svetu se bo oznanjal ta evangelij, se bo tudi to, kar je ta storila, povedalo v njen spomin.« Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
; Mt 26, 6-13Mt 26, 6-13
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

Maziljenje v Betaniji 6 Ko pa je bil Jezus v Betaniji, v hiši Simona Gobavca, 7 je k njemu pristopila žena z alabastrno posodico dragocenega olja in ga izlila na njegovo glavo, ko je bil pri mizi. 8 Ko so učenci to videli, so bili nejevoljni in so govorili: »Čemú ta potrata? 9 Saj bi se bilo moglo to drago prodati in dati ubogim.« 10 Jezus pa je to vedel in jim rekel: »Kaj delate ženi težave? Saj mi je dobro delo storila. 11 Uboge imate namreč vedno med seboj, mene pa nimate vedno. 12 Ko je namreč razlila to olje na moje telo, je to storila za moj pogreb. 13 Resnično, povem vam: Kjer koli po vsem svetu se bo ta evangelij oznanjal, se bo tudi to, kar je ta storila, povedalo v njen spomin.« Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
).
Tudi mnogi razlagalci Svetega pisma (med njimi tudi sv. Avguštin) vidijo v anonimni grešnici in Mariji iz Betanije isto osebo, čeprav takšnega enačenja nikakor ni mogoče svetopisemsko dokazati. A kljub temu je latinsko zahodno izročilo vse te tri žene enačilo in kot take jih najdemo še v misalu Pija V. Šele drugi vatikanski cerkveni zbor je tu naredil korak naprej. Tako je misal Pavla VI te zgodovinske zmote odpravil in svetopisemski lik Marije Magdalene spet prikazal v pravi luči.
Seveda je razumljivo, da je tako “pomešano” podobo Marije Magdalene človeška fantazija z veseljem pograbila in delala iz nje “svoje” zgodbe. Lik Marije Magdalene, velike grešnice, kakor jo predstavljajo apokrifi, “krivi” evangeliji (Tomažev evangelij, Marijin evangelij, Filipov evangelij) je bil seveda kot nalašč za literarne in filmske obdelave (Skrileg, Da Vincijeva koda in podobno).
Kljub temu, da nam oltarne podobe Marijo Magdaleno prikazujejo z dolgimi in razpuščenimi lasmi, več ali manj vpadljivimi dekolteji, z dišečim oljem v rokah … se ne bomo dali speljati na spolzke poti ljudske in pridigarske fantazije, ampak bomo v tej ženi iz mesta Magdale gledali prvo od apostolov, ki oznanja Jezusovo vstajenje.
S tem tudi prenehamo na žensko gledati zgolj kot na “bitje”, ki moške lovi v svoje grešne zanke, ampak gledamo na žene in matere naše krščanske zgodovine, ki so bile v družinah in človeški družbi to, kar je bila sveta Marija Magdalena v prakrščanski skupnosti, učiteljica in pričevalka resnice.
Vir