sveta Regina – devica in mučenka

Regina Zanesljivih zgodovinskih podatkov o njenem življenju nimamo. Živela naj bi v tretjem stoletju na ozemlju današnje Francije (Alise), umrla pa mučeniške smrti leta 286 so ji v Franciji prerezali vrat. Poročilo o njenem mučeništvu je sicer legendarno, pa kljub vsemu poučno.
Deželni namestnik Olibrij ukaže Regino pripeljati predse in ji razodene, da bi se rad z njo poročil. Regino oblije rdečica, nato pa mu pogumno reče: »Že imam ženina, od katerega me ne bo nobena stvar ločila, Jezusa Kristusa.« »Kaj,« zavpije Olibrij, »tega Galilejca se držiš?« »Priznavam ga,« mu odvrne Regina, »za svojega Zveličarja in sem ponosna, da sem njegova služabnica. Upam, da bom z njegovo pomočjo to za vedno tudi ostala.« Ko Olibrij vidi, da ne bo dosegel svojega namena, jo vrne očetu in mu ukaže, naj jo za vsako ceno odvrne od krščanstva in jo omehča, da bo sprejela njegovo ponudbo. Oče si na vso moč prizadeva, pa nič ne doseže. Njeno stanovitnost pripisuje čarovniji, Regina pa mu odgovori: »Nisem začarana; krščanska vera ni zaničljiva vera, pač pa največji zaklad, največja čast. Kristjana sem in kot kristjana hočem živeti in umreti.« Oče jo da v jezi vkleniti v verige in vreči v ječo, dokler se Olibrij ne bo vrnil s poti. Ko se ta res vrne, da pripraviti sijajno slovesnost na čast malikom. Regino pripeljejo iz ječe in jo silijo, naj se udeleži njihovih daritev. Olibrij jo priliznjeno nagovarja: »Tvoja mladost se mi smili in rad bi te zaradi tvoje posebne lepote osrečil. Moli malike, daruj jim, pa te bom naredil za najimenitnejšo gospo v deželi.
Če pa se boš branila, te čaka najhujše trpljenje.« Ker mu Regina ne odgovori, jo ukaže pretepsti in razpeti na natezalnico. Ko množica vidi, kako trpi, ji prigovarjajo: »Regina, kako moreš dati svojo lepoto za križanega človeka? Vdaj se volji deželnega oblastnika.« Regina jim mirno in resno odgovori: »Slabi svetovalci ste mi. Ali naj bi svojo neumrljivo dušo za večno pogubila, da bi za kratek čas ohranila zemeljsko lepoto? Nikdar ne bom darovala malikom. Kristus je moj Bog, moje zveličanje, moja moč.« Olibrij jo ukaže razmesariti z železnimi grabljami in pri tem vpije nad njo: »Nesrečna zaslepljenka, vsaj sama sebi prizanesi in daruj bogovom!« Sabina pa odgovori: »Zaslepljen si ti; jaz sem v svojem grozovitem trpljenju srečnejša, kot ti v naročju svoje radosti; nikdar ne bom prelomila zvestobe svojemu Gospodu in Zveličarju.« Olibrij jo naposled le ukaže odpeljati nazaj v ječo, kjer Regina vso noč prečuje v molitvi in ima prikazen: vidi svetlo žareč križ, ki sega od zemlje do nebes, na vrhu križa pa belega goloba. Obenem zasliši besede: »Bodi srčna, ljuba Kristusova nevesta! Tvoja nedolžnost in potrpežljivost sta ti pripravili krono, ki jo boš kmalu prejela.
Tvoj križ in tvoje trpljenje bosta lestvi v nebesa.« Drugo jutro jo zopet pripeljejo pred oblastnika in ko ji ukaže, naj daruje malikom, Regina odgovori: »Nikdar in nikoli ne. Jaz darujem Jezusu Kristusu, ki je zame dal svoje življenje, me potolažil in ozdravil. Srečna bom, če bom mogla zanj dati svojo kri.« Olibrij jo ukaže žgati z baklami in vreči v vodo. Regina se ne zmeni za bolečine, njeni okovi se strejo, strese se zemlja, nad njo pa se pojavi bel golob, ki v kljunu drži svetlo krono. Zasliši se glas: »Pridi, Regina, da boš v nebesih kraljevala s svojim ženinom.«
Sveta Regina, devica in mučenka, goduje 7. septembra

Zavetnik: tesarjev, proti garjam in spolnim boleznim
Atributi: krona, križ, golob, meč
Imena: Regina, Gina, Džina, Džinka, Gino, Vasilij, Vasja, Vasko

Vir

Ime pomeni v našem jeziku »Kraljica«. O devici in mučenki Regini nam je malo znanega. Izvirna poročila o njenem mučeništvu se niso ohranila. Nekateri legendarni viri navajajo leto 250, drugi leto 300 njene mučeniške smrti za vlade cesarja Maksiminijana Herkuleja. Po dolgem mučenju so jo obglavili pri Alise v Franciji. Leta 864 so prenesli njene svetniške ostanke v samostansko cerkev v Flavigny-sur-Ozerain.

Svetnico upodabljajo kot pastirico, s pogledom proti nebu, z mečem, s križem in z golobom vrhu križa; včasih tudi stoječo sredi plamenov ali v vrelem kotlu. Časte jo kot zavetnico tesarjev in kot priprošnjico proti garjam, krastam in raznim podobnim boleznim.
Vir = Leto svetnikov