sveta Terezija Benedikta od Križa (Edith Stein) – mučenka, sozavetnica Evrope

sv. Benedikta od Križa Zavetnica Evrope
Imena: Edith, Edita, Eda, Edit, Dita, Ditka, Ita, …
Rodila se je leta 1891 v Vroclavu kot sedmi otrok globoko verne judovske družine. Komaj je imela dve leti, ji je umrl oče. Mati Avgusta je zmogla prebroditi hudo izgubo, ker je globoko verovala v enega Boga. Dvajsetletna je Edith začela študirati filozofijo na univerzi v rodnem mestu. Pri tem se je srečala s filozofijo fenomenologa Husserla. Zapisala je: »Pri 21 letih sem bila polna pričakovanj. Psihologija me je razočarala … fenomenologija pa me je takoj navduševala zaradi objektivnega načina dela.« Preselila se je v Göttingen in postala Husserlova učenka.

Z veliko vnemo se je lotila študija, seznanjala se je z mislimi vodilnih takratnih filozofov (Conrad-Martius, Max Scheler, Adolf Reinach …) in prišla v stik z mislijo na Boga. Po Reinachovi smrti jo je vdova prosila, naj ji pomaga urediti moževo zapuščino. Srečanje s to globoko verno ženo ji je dalo misliti, kakšno veliko božjo moč da križ tistim, ki ga nosijo. Sama pravi, da je od tistega časa prenehala njena nevera. Ko pa je čez čas dobila v roke Povest duše, knjigo, ki jo je spisala karmeličanka sv. Terezija Deteta Jezusa, jo je branje tako prevzelo, da je vzkliknila: »To je resnica.« Tedaj se je odločila, da bo postala katoličanka. Krščena je bila 1. januarja 1922.

Tedaj se je njeno življenje povsem spremenilo. Želela se je Bogu popolnoma posvetiti. Deset let je bila nato vzgojiteljica v šoli dominikank v Speyerju in docentka na pedagoškem institutu univerze v Münstru. Učenke so se je spominjale kot ljubeče matere in kot žene z globokim duhovnim življenjem.

Edith SteinLeta 1933 je nastopil Hitler in tedaj se je v Nemčijo začelo preganjanje Judov. Edith je takrat začutila v sebi globoko povezanost s svojim narodom. Zapisala je: »Večina Judov ne priznava Kristusa, ali ni zato dolžnost tistih, ki to razumejo, da nosijo ta križ.« V tem času je tudi dozorela njena odločitev, da vstopi v karmeličanski samostan. To se je zgodilo 14. oktobra 1933 v Kölnu. Prepričana je bila, da je karmel edini kraj, kjer bo mogla svoje življenje darovati za rešitev duš, v samoti ter v veseli in preprosti pokorščini Pravilom in v skupnem življenju. Pri preobleki naslednje leto je prevzela ime Terezija Benedikta od Križa. Leta 1938 je napravila večne zaobljube, 31. decembra tega leta pa so jo premestili, da bi jo kot Judinjo rešili pred preganjanjem, v karmeličanski samostan Echt na Nizozemskem.

Ko so holandski škofje med vojno povzdignili glas zoper preganjanje Judov, so se nacisti znesli predvsem nad tistimi Judi, ki so postali kristjani. 2. avgusta 1942 so jo gestapovci aretirali skupaj s sestro Rozo, ki se je zatekla v samostan. 9. avgusta sta bili ubiti v krematoriju v Oswiecimu (Auschwitz).
Svetničini spisi so zbrani v štirinajstih zvezkih in še vedno zbujajo veliko pozornost. Papež Janez Pavel II. jo je 1. maja 1987 v Koelnu razglasil za blaženo, za svetnico pa 12. oktobra 1998.

Vir

»Edith Stein, učenka filozofa Huserla, in po rodu Judinja, je stopila na dolgo pot iskanja in se pustila osvojiti Kristusu v odraslih letih, ne da bi kadarkoli zatajila svoje ljudstvo«, to je dejal Benedikt XVI. ob obisku v Auschwitzu in nadaljeval: »Ona je kot kristjanka in judinja sprejela, da umre skupaj s svojim ljudstvom in zanj. Edith Stein je bila žena, ki je iskala resnico; našla jo je v Kristusovem križu.« »Vzeti križ« je dejal Benedikt XVI. med Angelovim češčenjem, »pomeni truditi se premagati greh, ki ovira pot k Bogu, sprejeti vsak dan Gospodovo voljo, okrepiti vero predvsem pred problemi, težavami in trpljenjem. Sveta karmeličanka, ki je to osebno izpričala v času preganjanja, je leta 1938 takole napisala v svojem pismu v kolnskem karmelu: ‘Danes razumem… kaj pomeni biti Gospodova nevesta v znamenju križa, čeprav se to ne bo dalo nikoli v polnosti razumeti, ker je skrivnost. Bolj ko je okoli nas tema, bolj moramo odpreti srce luči, ki prihaja od zgoraj’.«

»Šla je skozi temačen čas druge svetovne vojne, ne da bi kdajkoli izgubila izpred oči upanje v Boga življenja in ljubezni«, se je tako Benedikt XVI. leta 2010 med molitvijo Angelovega češčenja spomnil svete Terezije Benedikte od Križa. »’Svet je v plamenih’, je zapisala Edith Stein v temnem času nacizma, ‘boj med Kristusom in antikristom se je odprto razbesnel, zato če se odločiš za Kristusa, bo to lahko pomenilo žrtvovati življenje. Zri v Gospoda, ki visi pred tabo na križu, ker je bil pokoren vse do smrti, smrti na križu’. Zanjo je pravzaprav križ edino upanje: ‘Kristjani namreč ne poveličujemo katerega koli križa, temveč križ, ki ga je Jezus posvetil s svojo žrtvijo, ki je sad in pričevanje njegove brezmejne ljubezni. O Crux, ave spes unica! O križ, edino upanje!’«
Vir