Po ločitvi staršev (zakon je papež razglasil za neveljavnega) je odraščal pri materi v Kastilji in kasneje podedoval obe kraljestvi, Kastiljo in Leon, ter ju združil. Kot vladar si je izbral modre in poštene svetovalce, bil blizu preprostemu ljudstvu in skrbel, da jih velikaši niso krivično stiskali. Kot vojščak pa je bil zagrizen borec proti Mavrom, ki so že stoletja osvajali špansko ozemlje. Ker ga pri tem nista gnala častihlepnost in lakomnost, je dosegal lepe uspehe. Celo nasprotniki so priznavali, da se proti njim »bori sam svetnik«.
Ime: je germanskega izvora, zloženo iz starovisokonemških besed fridu »mir, obramba« in nand »drzen«.
Rodil se je: 5. avgusta 1198/99 v samostanu Valparaiso blizu Salamanke v Španiji, umrl pa 30. maja 1252 v Sevilli v Španiji.
Družina: Bil je sin kralja Alfonza IX. Leonskega in Berengarije Kastiljske. Poročen je bil dvakrat: v zakonu z Beatriko Švabsko se mu je rodilo deset otrok, med drugimi blažena Berengarija; v drugem z Ivano, grofico iz Ponthiera, pa pet.
Dela: Po združitvi Kastilje in Leona je v bojih spet osvojil kraljestva Kordobo, Sevillo, Jaen in Murcio. Položil je temelje za katedralo v Burgosu in razširil univerzo v Salamanki. Ustanavljal je škofije in samostane ter zidal številne cerkve. Na špansko ozemlje je pripeljal frančiškane in dominikance.
Zavetnik: Velja za zavetnika jetnikov in revežev; inženirjev, voditeljev, staršev, velikih družin; univerze v Salamanki, različnih mest in katedral.
Kreposti: Življenje je bil vse globoko veren, veliko se je postil, nosil spokorno obleko v podobi križa, v molitvi prečul po cele noči, zlasti pred bitkami; imel je neomajno in otroško vero ter zaupanje v Marijo, njen kip ga je spremljal v vseh bojih in na vseh poteh.
Upodobitve: Vedno je upodobljen kot kralj, pri sebi pa ima različne atribute: meč, zemeljsko oblo, križ, zastavo s križem ali ključ. Večinoma nosi križ na prsih. Upodobljen je tudi, kako ubija zmaja ali pa se bori proti Mavrom; ali kleče, zatopljen v molitev.
Goduje: 30. maja.
Beatifikacija: Papež Aleksander VII. ga je 31. maja 1655 razglasil za blaženega, papež Klemen X. pa leta 1671 za svetnika.
Grob: Pokopan je bil v veliki seviljski cerkvi, današnji Marijini gotski katedrali, v kraljevi kapeli.
Misel: »Ne želim si pridobivanja minljivih kraljestev, razširjati želim le spoznanje Božjega imena.«
Vir
V Sevilli [sevílji] (v Španiji), sveti Ferdinand III., ki je bil kralj Kastilije in Leona, moder pri vodenju kraljestva, pospeševalec umetnosti in znanosti in marljiv pri širjenju vere.
Vir