sveti Kamil de Lellis – duhovnik in redovni ustanovitelj

Kamil de lellis        Kako čudovito lahko deluje božja milost v življenju posameznika in ga naredi svetega, se lepo kaže tudi v življenju Kamila de Lellisa. Njegova mladost je bila vse prej kot zgledna; šola mu ni dišala, raje se je potepal, kockal in kvartal. Da bi počel vsaj nekaj koristnega, ga je oče vzel s seboj v vojsko, ki se je zbirala za boj zoper Turke. Žal je oče na poti v Ankono umrl, Kamil pa hudo zbolel in si ranil desni gleženj. V brezizhodnem položaju: sam na svetu, brez premoženja in bolan, se je zaobljubil, da bo vstopil v frančiškanski samostan. V Akvili je sicer za kratek čas živel v samostanu, ko pa je okreval, je na obljubo pozabil in se želel zopet vojskovati. K sreči se je rana na nogi zopet odprla, tako da je moral v bolnišnico sv. Jakoba v Rimu in tam, kolikor je zmogel, pomagal bolnikom. Še enkrat ga je zamikalo bojno polje, a mu vojaška kariera očitno ni bila namenjena. Ladjo, ki je plula v Afriko, je zajel hud vihar in v nevarnosti je Kamil ponovil svojo zaobljubo. A tudi tokrat ostane vse po starem: prepirljivost, neurejeno življenje, kvartanje in kockanje so bili na dnevnem redu. Šel je tako daleč, da je zaigral celo srajco in začel beračiti. Rešilo ga je šele delo pri zidavi kapucinskega samostana v Manfredoniji. Tu se je dokončno spreobrnil, vstopil h kapucinom, a se zaradi rane na nogi še enkrat zatekel v bolnico sv. Jakoba v Rimu. Tam se je dokončno ustalil: delal je kot bolniški strežnik, se učil in bil posvečen v duhovnika. Kmalu je začel okoli sebe zbirati somišljenike, ki jim ni bilo vseeno, kako je organizirana bolniška strežba in skrb za bolnike. Ustanovil je skupnost bolniških strežnikov, ki jo je papež Gregorij povzdignil v red. Danes jih poznamo kot kamilijance, ki imajo veliko zaslug za izboljšanje bolniške strežbe v takratnem času. Mnogi požrtvovalni redovniki so se ob težkem delu izgarali, mnogi zaradi nalezljivih bolezni tudi umrli.
        Ime: v latinščini pomeni Camillus »dvorjanski, visokega rodu«, v starem Rimu pa je bil to »mlad fant iz plemiške družbe, ki je stregel pri daritvah bogovom«.
        Rodil se je 25. maja 1550 v kraju Bucchianico pri Pescari v Italiji, umrl pa 14. julija 1614 v Rimu.
        Družina: mati Kamila Compelli, ki ga je rodila pri svojih šestdesetih letih, in oče Janez, plemiški častnik, sta umrla še v njegovi mladosti, tako da je kmalu ostal sam.
        Zavetnik bolniških strežnikov, bolnišnic, bolnikov in umirajočih.
        Upodobitve ga običajno kažejo v črni redovni obleki z velikim rdečim križem na prsih. Pogosto neguje bolnika, tudi obdanega z angeli ali pa, kako se Kristus s križa sklanja k njemu.
        Beatifikacija: papež Benedikt XIV. ga je 7. aprila 1742 razglasil za blaženega, za svetnika pa štiri leta kasneje, 29. junija leta 1746.
        Goduje 14. julija, po starem pa 18. julija.
        Misel: »Misli dobro, govori dobro, delaj dobro. Te tri stvari, skupaj z Gospodovo milostjo, bodo človeka pripeljale v nebesa.«

Vir