sveti Porfirij – puščavnik in škof

Porfirij        Rodil se je v sredini 4. stoletja v današnjem Solunu. Že v mladih letih se je navdušil za samostansko in asketsko življenje. Šel je v Sketsko puščavo zahodno od Nila in tam preživel pet let v šoli velikih spokornikov. Nato se je odpravil v dolino reke Jordana. Tu se je seznanil in spoprijateljil z diakonom Markom. Poslal ga je v Solun, da je prevzel njegovo dediščino. Srebrne in zlate posode, ki mu jih je prinesel Marko, je razdelil cerkvam, drugo premoženje pa revežem. Leta 392 je bil posvečen za duhovnika in postavljen za varuha relikvij sv. križa.
        Ko je umrl škof v Gazi, so Porfirija izbrali za novega škofa. V Gazi je še prevladovalo poganstvo. Ob Porfirijevem nastopu so našteli le 280 krščanskih meščanov. Čeprav so rimski cesarji v drugih delih države takrat že precej zatrli poganstvo, so bili do poganskih meščanov bogate Gaze izjemno strpni, ker so jim plačevali velike davke. V mestu je bilo kar osem poganskih svetišč, med njimi je najbolj slovel Mameion.
        Misijonsko delo je med bogatim in samozavestnim poganstvom počasi napredovalo. Fanatični pogani so izkoristili vsako priložnost, da so se znesli nad majhno krščansko srenjo. Prva žrtev fanatizma in sovraštva je bil diakon Baruh, ki so ga do krvi pretepli. V nevarnosti Porfirij ni videl druge rešitve, kakor da se je obrnil na cesarja Arkadija s prošnjo, naj da zapreti poganska svetišča. Cesar mu je ustregel. Njegov odposlanec pa ga ni povsem ubogal in je podkupljen pustil glavno svetišče odprto. Zaradi novih spreobrnitev in čedalje večje zavisti poganov se je Porfirij odločil, da gre sam skupaj z metropolitom v Carigrad, kjer je bil tedaj patriarh sv. Janez Krizostom. Cesar je še nekaj časa okleval. Ko pa mu je cesarica Evdokija rodila toliko zaželjenega prestolonaslednika, je na njeno željo izdal ukaz, da se porušijo vsa poganska svetišča v Gazi.
        Bogato obdarovan, se je Porfirij vrnil z metropolitom iz Cezareje v Gazo. Na mestu razdejanega Mameiona je iz sredstev, ki mu jih je dala cesarica, postavil veliko baziliko. Porfirij je užival splošno spoštovanje. Ljudje so opazovali njegovo pastirsko vnemo in osebno skromnost, zato so se zdaj spreobračali v večjem številu.
        Svetnik je umrl 26. februarja leta 420 in na ta dan goduje.
Vir