sveti Virgil iz Salzburga – škof in apostol Karantanije

VirgilZavetnik: Nadškofije Salzburg; otrok, žena v porodnih stiskah
Imena: Virgil, Virgilo, Virgo, Vigil, Virgila, …
  Apostola Karantanije, kakor tudi imenujemo svetega Virgila, so zaradi njegovega izrednega znanja matematike njegovi rojaki imenovali kar geometer. To znanje mu je kasneje nakopalo nemalo preglavic, saj so ga zaradi trditev, da je zemlja okrogla in sklepanja, da na nasprotni poluti zemeljske oble prav tako živijo ljudje (antipodi), celo tožili pri papežu; pa se je vse srečno izteklo brez izobčenja. Pot ga je iz Irske vodila na dvor Pipina Mlajšega, od tu pa je z vojvodom Odilom, ki ga je rešil ujetništva, odšel na Bavarsko. Tu je bil najprej opat, nato pa škof v Salzburgu, čeprav je škofovsko čast sprejel precej pozno. Kot misijonar je sprva sam misijonaril po Koroški (Karantaniji), kasneje pa tja poslal svetega Modesta in več drugih duhovnikov. Njegova blaga »irska« metoda misijonarjenja je našim deželam prinesla krščanstvo brez meča in nasilja, s poukom in naukom. Spoštoval je stare poganske navade in jih skušal prilagoditi krščanstvu; upošteval je ljudski jezik in se naslanjal na domače poglavarje. Bil je tudi neutruden graditelj cerkva in samostanov, ki so bili stoletja dolgo pomembni pomniki vere in kulture: prva stolnica v Salzburgu, samostana Kremsmünster in Innichen; med drugim je poživil rudarstvo in odprl zdravilne vrelce v Gasteinski dolini (Bad Gastein). »Pomagal je v vsaki stiski, učil ljudstvo, birmoval, posvečeval duhovnike in jim zagotovil vzdrževanje,« ga hvali njegov življenjepisec.

Ime: Latinsko ime Vigilius povezujejo z nekdanjim pomenom »izhajajoč iz stare rimske rodbine Vergilijcev.« Nekateri pa ime povezujejo z besedo virens, »zeleneč, cvetoč«.
Rodil se je okoli leta 700 na Irskem, umrl pa 27. novembra 784 v Salzburgu v Avstriji.
Družina: Bil naj bi plemenitega rodu. V mladosti je bil deležen najboljše izobrazbe in se je družil s tovariši iz »boljših« družin.
Upodobitve: Največkrat ga upodabljajo skupaj s svetim Rupertom; Rupert ima ob sebi sod soli, Virgil pa dvostolpno romansko stolnico. Oblečen je v škofovska oblačila, na nekaterih upodobitvah pa ima pri sebi posodo za denar ali zemeljsko kroglo.
Čudež: Leta 767 se je Virgil lotil zidanja salzburške stolnice in jo v dvanajstih letih tudi dokončal. Dan za dnem je škof nadziral delo več sto delavcev, jih spodbujal, jim določal delo, na koncu tedna pa jih izplačeval. Ko je to postalo zanj prenaporno, pripoveduje legenda, je vsako soboto postavil posodo z denarjem kar sredi med delavce, da si je vsak sam vzel plačilo. A nihče ni mogel iz nje vzeti več, kot je zaslužil!
Goduje: V nemškem bogoslužnem koledarju ima god 24. novembra, skupaj s sv. Modestom; na Koroškem in pri nas pa 27. novembra.
Vir