Cerkev v Španiji je 17. decembra 2011 dobila 23 novih blaženih. V Madridu je namreč potekala beatifikacija 22 misijonarjev oblatov Brezmadežne Marije in Cándida Castána San Joséja, laika in družinskega očeta. Vsi so umrli kot mučenci. Obred je vodil kardinal Angelo Amato, prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov. V pogovoru za Radio Vatikan je dejal, da ti španski mučenci niso bili zločinci in niso storili ničesar slabega. »Nasprotno, njihova edina želja je bila delati dobro in vsem oznanjati Jezusov evangelij, ki je veselo oznanilo miru, radosti in bratstva.«
V težkem obdobju, v katerem so živeli, so se posvečali pastoralnemu delu. Njihovo delovanje pa je zmotilo nasprotnike vere. Začele so se grožnje in sovražno obnašanje. Vrhunec vsega pa je bil napad na samostan. Vse, ki so bili takrat prisotni v njem, so zaprli v eno samo sobo. Njihovo imetje, še posebej razpela, svete podobe ali rožne vence pa so zažgali. Sedem zaprtih redovnikov in družinskega očeta, ki je vodil narodno združenje katoliških delavcev, so zatem brez kakršnekoli razlage ustrelili. Ostale so kasneje izpustili, vendar pa so jih čez nekaj mesecev ponovno zaprli in nato ubili. Umreti so morali zgolj zaradi sovraštva do vere, zato so jih takoj začeli smatrati za mučence. Eden izmed preživelih sobratov je kasneje pripovedoval, da so se zavedali naraščajočega odpora do Cerkve in njenih pripadnikov. V času ječe jim je pogum vlival duh odpuščanja in tudi hrepenenje, da lastno življenje podarijo za Cerkev, za mir v Španiji in za tiste, ki naj bi jih ubili. Tako so izkazali prave krščanske kreposti in močno ljubezen do Boga.
Med 23 mučenci so bili provincialni predstojnik, duhovniki, bratje pomočniki in mladi študentje filozofije ter teologije. Nekateri med njimi so bili stari manj kot dvajset let. Vsi so z navdušenjem odgovorili na Gospodov klic, da bi postali misijonarji miru in dobrega. Ubiti so bili leta 1936, ko je Španijo na začetku državljanske vojne zajelo protikatoliško gibanje, ki je pripeljalo tudi do skrajno nečloveških dejanj. Toda rablji so pozabljeni, je dejal kardinal Amato, medtem ko se njihovih nedolžnih žrtev spominjamo. »Mučenci vseh časov so dragoceni pričevalci tistega dobrega človeškega bivanja, ki na surovost preganjalcev in rabljev odgovarja z blagostjo in pogumom močnih ljudi. Brez orožja in z neustavljivo močjo vere v Boga so premagali zlo in vsem nam zapustili dragoceno dediščino dobrega.«
Skupaj z blaženim Kandidom so bili 24. julija ubiti še:
Juan Antonio Perez MAJ, duhovnik in učitelj, starost 29.
Manuel GUTIERREZ MARTIN, brat in subdiakon, starost 23.
Cecilio Vega Dominguez, brat in subdiakon , starost 23.
Juan Pedro FERNÁNDEZ COTILLO, brat, starost 22.
Pascual ALÁEZ MEDINA, brat, starost 19.
POLVORINOS Francisco Gomez, brat, starost 26 let.
Justo Gonzalez Lorente, starost 21.
7. novembra sta bila ubita:
Jose Vega RIAÑO, duhovnik in Formator, starost 32 in
Serviliano RIAÑO Herrero, šolski brat , starost 30,
Dvajset dni kasneje pa še:
Esteban LACAL Francisco, Pokrajinski Superior, starost 48.
Vincent BELA Guadilla, Lokalni Superior, starost 54.
ESCOBAR Gregorio Garcia, je pred kratkim posvečen duhovnik sholastik (6. junij 1936), starost 24.
Juan José Rodríguez Caballero, brat in subdiakon , starost 24.
Publius MOSLARES RODRIGUEZ, brat, starost 24.
Samo GIL Pardo, brat in diakon , starost 26 let.
Angel Francisco BOCOS HERNANDEZ, koadjutor brat, starost 54.
Marcelino Sanchez Fernandez, koadjutor brat, starost 26 let.
Joseph GUERRA ANDRES, brat, starost 22.
GÓMEZ Daniel LUCAS, brat, starost 20.
Samo FERNÁNDEZ González, brat, starost 18.
TEJERINA Clemente RODRIGUEZ, brat, starost 18.
Eleuterio Villarroel PRADO, koadjutor brat, starost 21.
Vir