Rodil se je leta 1845 v Trevisu, bil je poročen, oče sedmih otrok, profesor ekonomije. Med drugim je bil tudi pobudnik prvega socialnega tedna italijanskih katoličanov. V katoliškem svetu je spodbudil zanimanje za socialna vprašanja. Bil je laik, ki je postal svetnik, in ki današnjemu človeku govori, da je svetost dosegljiv cilj. Njegovo prizadevanje – denimo za zaščito pravic delavcev – je danes, v času ekonomske krize, zelo aktualno. Asiški škof Domenico Sorrentino je ob tem dejal, da je recesija zelo primeren trenutek za njegovo beatifikacijo. Toniolo je zgled vsem katoličanom, ki so dejavni v svetu sociale ali politike. Njegova beatifikacija je tako »znamenje upanja« v obdobju tesnobe, saj je bil človek upanja, ki je iz evangelija in kontemplacije vstalega Jezusa znal potegniti moč, da je lahko gledal naprej.
Vir
»V šoli Giuseppeja Toniola« se glasi naslov simpozija, ki v ospredje postavlja lik in delo ustanovitelja socialnih tednov italijanskih katoličanov. Pomemben italijanski ekonomist in sociolog Giuseppe Toniolo bo namreč jutri, v baziliki sv. Pavla zunaj obzidja razglašen za blaženega. V pričakovanju tega pomembnega dogodka od včeraj v Rimu poteka simpozij, ki poleg pričevanja samega Toniola prav tako osvetljuje »Prizadevanje in prispevek laikov k mednarodni skupnosti za pravičnejši, mirnejši in bolj humani svet«, kot se tudi glasi tema dogodka.
Toniolo je zgled »radikalno živetega krščanstva«, je v pozdravnem pismu udeležencev poudaril vatikanski državni tajnik kardinal Tarcisio Bertone in nadaljeval, da je bodoči blaženi »brez zadržka ljubil svojo družino«, njegovi učenci pa so postali skorajda njegova širša družina. Dal je viden prispevek k širjenju družbenega nauka Cerkve ter ga bogatil z mistično ljubeznijo do Boga in z vero, ki je bila močno aktivna v kulturi. Toniolova življenjska pot je bila nedvomno drugačna od življenja takratnega sveta. Danes je razširjena ideja, da se mir gradi z odstranjevanjem razlik. Za Božjega služabnika pa je bila krščanska identiteta tista pot, ki gradi mir. Resnična dejavnika, ki prispevata k razvoju pravičnosti in miru, sta soočenje med raznolikostmi ter odprt in iskren dialog, je poudaril kardinal Bertone v pismu. Primarna naloga kristjana je evangelizacija, torej oznanjevanje Jezusa Kristusa in njegovega sporočila zveličanja vse do skrajnih mej sveta. To poslanstvo ni v nasprotju z medkulturnim in medverskim dialogom, ampak ravno nasprotno: ravno v tem dialogu najde vedno nova in zanimiva področja delovanja. Kardinal Bertone je v pismu spomnil tudi na iniciative, namenjene pospeševanju nove evangelizacije, ter na leto vere. Predvsem za vernike laike so to priložnosti, da z novim zagonom ponovno poživljajo današnjo stvarnost. V vsakem zgodovinskem trenutku so obstajali pionirji, ki so dali nov zagon in moč večnemu sporočilu evangeljskega zveličanja: v prvem tisočletju so to bili menihi, v drugem beraški redove, v tretjem tisočletju pa so to – po prepričanju kardinala Bertoneja – laiki, kot nam kaže pričevanje Giuseppeja Toniola.
Med govorniki na simpoziju je bil tudi škof Mario Toso, tajnik Papeškega sveta za pravičnost in mir. Spregovoril je o aktualnosti pričevanja Giuseppeja Toniola, predvsem njegove zavzetosti, da bi krščanskemu družbenemu redu dal znanstveni in kulturni temelj. Ideal Toniolove civilne ureditve pomeni, da vse družbene, pravne in ekonomske sile v polnosti njihovega hierarhičnega razvoja sorazmerno sodelujejo v doseganju skupnega dobrega, in sicer na temelju svobode, bratstva in pravičnosti ter z namenom, da bi spodbujale družbeni protagonizem vseh, predvsem najrevnejših. Toniolovo krščansko pojmovanje demokracije predstavlja zgodovinski in konkreten ideal civilne družbe, ki je urejena v luči evangeljskih vrednot in civilnih kreposti, je zatrdil Toso. Ta ideal so pozneje sprejeli katoličani in ga smatrali za bistveni del osnove demokracije oziroma takšne politične demokracije, ki je v tesnem odnosu sovisnosti z ekonomsko in socialno demokracijo. Temelj in prioriteta narodovega napredka je po Toniolu družbeni in civilni razvoj.
Vir
Giuseppe Toniolo, katerega ime je povezano s katoliško univerzo Presvetega srca Jezusovega v Milanu, je živel med leti 1845 in 1918. Rodil se je v Trevisu, bil je poročen, oče sedmih otrok, profesor ekonomije. Med drugim pa je bil tudi pobudnik prvega socialnega tedna italijanskih katoličanov. Obred njegove beatifikacije prihodnjo nedeljo bo vodil kardinal Salvatore De Giorgi. V pogovoru za Radio Vatikan pa je o njem spregovoril postulator postopka za beatifikacijo, asiški škof Domenico Sorrentino.
Povedal je, da je v njegovem življenju in torej tudi v njegovem svetništvu mogoče najti vse razsežnosti običajnega življenja. Bil je mož, oče, profesor in dejaven v družbi. V katoliškem svetu je spodbudil zanimanje za socialna vprašanja. Bil je laik, ki je postal svetnik, in ki današnjemu človeku govori, da je svetost cilj, ki je dosegljiv. Njegovo prizadevanje kot na primer zaščita pravic delavcev je danes, v času ekonomske krize, zelo aktualno. Sedaj moramo namreč ponovno odkriti temeljno načelo: »Gradnja velikega sveta ekonomije ni mogoča, ne da bi bila tesno povezana z etiko.« To je bilo načelo, iz katerega je izhajal Toniolo, je dejal msgr. Sorrentino. Ekonomija izhaja iz osebe in je v službi osebe.
Čudež, ki je omogočil Toniolovo beatifikacijo, je ozdravitev mladega Francesca Bortolinija, njegovega rojaka, leta 2006. Po padcu z višine je bilo njegovo stanje kritično. A njegova družina se je obrnila na župnijo, v kateri so hranjene relikvije bodočega blaženega. Začela se je molitvena akcija, med katero je fant ozdravel.
Msgr. Sorrentino je še dejal, da je čas krize primeren trenutek za beatifikacijo. Toniolo je zgled vsem katoličanom, ki so dejavni v svetu sociale ali politike. Njegova beatifikacija je tako »znamenje upanja« v obdobju tesnobe: »Toniolo je bil človek upanja, ki je iz evangelija in kontemplacije vstalega Jezusa znal potegniti moč, da je lahko gledal naprej.«
Vir