V mestu Kirov (v Rusiji), blaženi Leónid Feodorov, škof in mučenec, ki je vršil službo apostolskega eksarha za ukrajinske katoličane bizantinskega obreda, in je pred vlado, sovražno veri, zaslužil biti zvest Kristusov učenec vse do smrti.
Vir
»Ko smo si med prisilnim delom lahko malo odpočili, smo se radi zbirali okoli njega; privlačil nas je … Odlikovala sta ga izjemna vljudnost in preprostost … Če je opazil, da je kdo od nas v depresiji, mu je pomagal in v njem prebudil upanje na boljše čase. Če je po naključju prejel materialno pomoč od zunaj, jo je imel navado deliti z drugimi.« (duhovnik sojetnik)
Ime: Rusko in ukrajinsko ime, ki izhaja iz grškega leon, ki pomeni »lev«.
Rojen: 4. novembra 1879.
Kraj rojstva: Mesto Sankt Peterburg na severu Rusije ob Baltskem morju ob reki Nevi.
Umrl: 7. marca 1935.
Kraj smrti: Mesto Kirov ob reki Vjatki v evropski Rusiji, središče Priuralja.
Družina: Rodil se je v skromnih razmerah v pravoslavni družini. Njegov oče John, ki pa je kmalu umrl, je v Sankt Peterburgu odprl majhno restavracijo, ki jo je kasneje vodila njegova žena, Leonidova mati Ljubova Dimitrijevna.
Študij: Po maturi na gimnaziji je vstopil v pravoslavno semenišče, a je po enem letu študij opustil in odšel v Rim.
Spreobrnjenje: Že pred vpisom v semenišče je dlje časa razmišljal, da bi postal katoličan, zato je po prihodu v Rim 31. julija 1902 v cerkvi Gesù v Rimu izpovedal katoliško vero.
Rim: Študij je začel v jezuitskem semenišču v Anagniju, ga nadaljeval v Rimu, dokončal pa v Freiburgu v Nemčiji.
Posvečenje: Že v Anagniju je spoznal, da je prav, da tudi kot katoličan ostane zvest liturgiji in običajem krščanskega Vzhoda. Zato je z dovoljenjem in podporo papeža Pija X. prestopil v rusko bizantinsko Katoliško (Grškokatoliško) cerkev. 25. marca 1911 ga je v Bosni posvetil bolgarski grškokatoliški škof.
Menih: Več let ga je vleklo v samostansko življenje. Tako je bil februarja 1913 sprejet v studitski samostan v Bosni in prevzel ime oče Leontios.
Sibirija: Ob izbruhu prve svetovne vojne se je leta 1914 vrnil v Sankt Peterburg, a so ga zaradi vere takoj aretirali in poslali v Tobolsk v Sibirijo.
Eksarh: Marca 1917 je bil izpuščen ter imenovan za eksarha ruske Grškokatoliške cerkve (položaj enakovreden škofu). Pri svojem pastoralnem delu si je zelo prizadeval za edinost kristjanov Vzhoda in Zahoda. Skrbel je za približno 400 vernikov, razkropljenih po ogromnem ruskem ozemlju.
Zapori: S komunističnim prevzemom oblasti leta 1922 se je začelo ponovno obdobje preganjanja vernikov in nasilnega zatiranja krščanstva. Leonid je bil skupaj s štirinajstimi duhovniki januarja 1923 aretiran in obsojen na deset let izgnanstva. Po krajši izpustitvi so ga junija 1926 znova aretirali in obsodili na tri leta izgona na otoke Solovki v Belem morju, kjer je moral delati kot drvar.
Posledice: Spomladi leta 1929 se je njegovo zdravje močno poslabšalo, zato so ga sprejeli v taboriščno bolnišnico. Konec poletja je kazen v gulagu odslužil, vendar je moral še tri leta ostati v izgnanstvu. Vse to je močno načelo njegovo zdravje, tako da je komaj 56-leten umrl za posledicami preganjanja in zaporov.
Goduje: 7. marca.
Beatifikacija: 27. junija 2001 ga je papež sv. Janez Pavel II. skupaj z drugimi 24 ukrajinskimi žrtvami komunističnega režima v Rusiji razglasil za blaženega.
Vir