blaženi Mihael Sopocko – duhovnik in redovni ustanovitelj

blaženi Mihael Sopocko - duhovnikNovi prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov, nadškof Angelo Amato, je 28. septembra 2008 razglasil za blaženega spovednika sv. Favstine Kovalske, poljskega duhovnika in redovnega ustanovitelja Michała Sopockega (1888-1975). Sopocki je bil prvi, ki je verjel v verodostojnost mističnih videnj redovnice Favstine Kowalske in jo je spodbudil, da jih je začela zapisovati. Tako je nastal njen »duhovni dnevnik«. Ustanovil je tudi kongregacijo usmiljenega Srca, ki širi duhovno dediščino s. Favstine.
Vir

»Ta duhovnik ima veliko dušo, popolnoma napolnjeno z Bogom.« (sv. Favstina Kowalska)
»Odločilni dejavnik za pridobitev Božjega usmiljenja je zaupanje. Zaupanje je pričakovanje pomoči od nekoga. Ne predstavlja neke samostojne kreposti, pač pa je bistveni pogoj za krepost upanja in sestavni del kreposti poguma in velikodušnosti. Ker zaupanje izvira iz vere, krepi upanje in ljubezen, poleg tega pa je na tak ali drugačen način povezana še z ostalimi moralnimi krepostmi. Je torej temelj tako teoloških kakor moralnih kreposti.«
Ime: Svetopisemsko ime Mihael izhaja iz hebrejščine in pomeni »kdo je kakor Bog«. Je ime nadangela, zmagovalca nad satanom in spremljevalca duš na oni svet.
Rojen: 1. novembra 1888.
Kraj rojstva: Vas Nowosady (Juszewszczyzna) na Poljskem, danes v Belorusiji.
Umrl: 15. februarja 1978.
Kraj smrti: Mesto Bialystok na Poljskem.
Družina: Bil je plemenitega rodu, a je družina živela v težkih razmerah, saj so ruski carji na svojem ozemlju Katoliško cerkev pa tudi poljski narod preganjali. Mihael je bil najmlajši izmed štirih otrok.
Izobrazba: Po končani osnovni šoli je leta 1910 vstopil v semenišče v Vilni in bil po štirih letih posvečen. Zaradi razmer in želje, da bi izpopolnil svoj študij, je leta 1918 odšel v Varšavo, kjer je študiral moralno teologijo, tam leta 1926 doktoriral, hkrati pa je diplomiral še na nacionalnem pedagoškem inštitutu.
Posvečenje: V duhovnika je bil posvečen 15. junija 1914 v Vilni.
Kaplan: Prva štiri leta (1914–1918) je kot vikar deloval v župniji Taboryszki, kjer je poskrbel za katehezo mladih, odprl dve misijonski cerkvi v Miedniki in Onzadowu ter različne šole. Veliko je pomagal ljudem, ki so trpeli zaradi vojne, kar je bil tudi razlog, da so ga okupacijske oblasti začele preganjati.
Službe: Že kot kaplan je pomagal vojaškemu vikarju v Vilni, po prihodu v Varšavo pa je sam postal vojaški vikar in opravljal to službo do leta 1932. Po končanem študiju se je leta 1926 vrnil v Vilno in prevzel službi spirituala v semenišču in profesorja na teološki fakulteti. Deloval pa je tudi v pastorali kot rektor cerkve sv. Mihaela in spovednik redovnic.
Favstina Kowalska: Leta 1933 je postal duhovni voditelj s. Fav­stine Kowalske in jo spremljal vse do njene smrti. Kot spovednik je temeljito ocenil in »bedel« nad njenimi mističnimi izkušnjami, ki jih je po njegovem nasvetu popisala v svojem Dnevniku. Odslej je postalo središče vsega njegovega delovanja širjenje češčenja Božjega usmiljenja, ki mu je dal tudi teološki temelj.
Skupnost: Leta 1947 je ustanovil družbo sester usmiljenega Jezusa, katerih glavna naloga je širjenje češčenja Božjega usmiljenja s sporočilom: Jezus, vate zaupam. Ena od skupnosti deluje tudi na Hrvaškem.
Zavetnik: Mesta in škofije Bialystok.
Goduje: 15. februarja.
Beatifikacija: Za blaženega ga je 28. septembra 2008 razglasil papež Benedikt XVI.
Vir