Papež Pavel VI. je Nuncija Sulprizija 1. decembra 1963 v baziliki sv. Petra razglasil za blaženega in ga postavil za zgled popolnosti delavcem. Med homilijo je Pavel VI. med drugim dejal: »Danes se uspešno zaključuje postopek za beatifikacijo, ki je trajal več kot stoletje, saj je sluh o svetosti, s katerim je bil novi blaženi Nuncij Sulprizio obdan že za časa svojega življenja ter smrti, nakazoval pozitivno rešitev. Nuncij Sulprizio je svetniško zaključil svoje zemeljsko življenje v Neaplju 5. maja 1836, star samo devetnajst let. Julija 1859 ga je Pij IX. z dekretom, s katerim se je začel postopek beatifikacije, ki se je sedaj uspešno končal, razglasil za častitljivega. Leta 1891 je Leon XIII. temu abruškemu mladeniču priznal junaške kreposti…«
Vir
Rodil se je 13. aprila 1817 v kraju Pescosansonesco, umrl pa 5. maja 1836 v Neaplju. Njegovo življenje je bilo zaznamovano z nesrečo, medtem ko je delal kot kovač v delavnici svojega strica. To je bil razlog, da so ga izbrali za zavetnika Narodnega italijanskega združenja tistih, ki so pohabljeni ali invalidi zaradi nesreče pri delu. Za blaženega ga je 1. decembra 1963 razglasil papež Pavel VI. in ga postavil za zgled popolnosti mladim in delavcem. Predstavljamo del nagovora, ki ga je imel ob tej priložnosti.
»Novega blaženega opredeljujeta mladost in delo. Želimo pokazati, da sta ti dve značilnosti Nuncija Sulprizia – da je bil mlad in da je bil delavec – združljivi s svetostjo. Ali je lahko nekdo, ki je mlad, svetnik? Ali je lahko delavec svetnik? Še bolj zanimivo bo, če bomo uspeli odkriti, da ta naš dragi izbranec ni bil vreden beatifikacije kljub temu, da je bil mlad in kljub temu, da je bil delavec, ampak prav zato, ker je bil mlad in zato, ker je bil delavec.« …
»Nuncij Sulprizio bo vam, mladi, povedal, kako je on razsvetlil in posvetil vaša leta; on je vaša slava. On vam bo povedal, da se mladosti ne sme imeti za obdobje svobodnih strasti, neizogibnih padcev, nepremagljivih kriz, propadajočih pesimizmov, škodljivih egoizmov; pač pa vam bo rekel, da je biti mladi milost, je sreča. … On vam po povedal, da nobena leta niso tako primerna, kot vaša, mladi, za velike ideale, za velikodušna junaštva, za dosledne misli in dejanja. On vas bo naučil, kako morete vi, mladi, v samih sebe ponovno oživiti svet, v katerega vas je poklicala Previdnost. Kako je najprej na vas, da se posvetite zveličanju družbe, ki potrebuje močne in pogumne značaje. Naučil vas bo najvišjo Kristusovo besedo, biti daritev, križ, naše zveličanje ter zveličanje vsega sveta. Mladi razumejo to najvišjo poklicanost.«
»In vam, delavci, ta vaš ubogi in trpeči kolega prinaša sporočilo v mnogih poglavjih. Sporočilo blaženega Nuncija Sulprizia pravi predvsem, kako naj Cerkev misli na vas, kako naj vas spoštuje ter vam zaupa, kako naj v vašem položaju vidi dostojanstvo človeka in kristjana, kako naj bo sama teža vašega napora naziv za vaše napredovanje v družbi ter za vašo moralno veličino. Sporočilo Nuncija Sulprizia pravi tudi, kako je delo trpelo in kako še vedno potrebuje zaščito, podporo in pomoč, da bi bilo svobodno in humano ter da bi življenju omogočalo njegovo upravičeno širjenje. Prav tako vam bo povedal, da se delo ne more ločiti od svojega velikega dopolnila, ki je vera; vera, ki da luč, to je najvišje razloge za življenje in ki zato določa lestvico resničnih vrednot življenja samega; vera je tista, ki da dih, to je notranjost, očiščenje, plemenitost, uteho fizičnemu naporu in poklicni dejavnosti; vera je tista, ki humanizira tehniko, ekonomijo, družbo; vera je tista, ki ustvarja velike in dobre, pravične, svobodne in svete delavne ljudi. Tako vam bo Nuncij Sulprizio povedal, da je nepravično življenje delavca prikrajšati za njegovo najvišjo duhovno hrano in izraz, ki je molitev; povedal vam bo, kako ni nič bolj škodljivega za vašega duha, za vaše družinsko in družbeno življenje, kot ignorirati Kristusa; nič ni bolj škodljivega, nevarnega in usodnega kot opredeliti se do Njega, velikega Prijatelja, za ravnodušne in sovražne; in povedal vam bo, kako končno nihče ni bolj poklican, da bi mu bil blizu, da bi sprejel njegov evangelij in užival njegovo zveličanje, kot je delavec močnega in iskrenega srca.«
Vir
V Neaplju (v Kampániji), sveti Núncij Sulprizio [sulprícijo], ki je bil kot sirota napaden od gnilobe nog in telesno izčrpan. Prenašal je vse potrpežljivo in veselo, ter obiskoval sotrpine in jih tolažil. Kot revež, je na vse načine pomagal potrebnim v revščini.
Vir