Japonski mučenec Peter Onizzuca Sandayu (1604–1622) je bil zajet med velikim preganjanjem na Japonskem v začetku 17. stoletja skupaj s patrom Petrom Pavlom Navarro, s katerim je delal kot katehist. Bil je še najstnik, njegov oče pa je gostil duhovnike, ki so se skrivali.
Ko je šogun Ijejasu leta 1614 izdal ukaz, da morajo vsi tuji misijonarji zapustiti Japonsko, je bil Navarra eden izmed nekaj ducat jezuitov, ki so ostali in delovali nezakonito. Naslednjih sedem let je skupaj s Petrom Onizzuco in Dionizijem Fugišimo potoval po provinci Šimbara. Ta dva sta bila z njim, ko so ga kmalu po božiču leta 1621 prijeli skupaj s še enim pomočnikom Klementom Juemonom in vse odvedli pred dajmija v Arimo. Ta je ujetnike spoštoval, čeprav so bili očitno krivi oznanjanja prepovedanega krščanstva. Ponudil jim je svobodo, če so se pripravljeni odpovedati krščanstvu. To so zavrnili. Želel jih je na skrivaj prepeljati v Macao, kjer bi jih osvobodil, a je, še preden je mogel načrt izpeljati, prišel šogunov ukaz, da morajo umreti s počasnim sežiganjem.
Na dan usmrtitve, 1. novembra 1622, je pater Navarra maševal v čast vsem svetim, med mašo pa sta Onizzuca in Fugišima izrekla redovne zaobljube. Vse so privezali k kolom, niso pa dolgo trpeli, saj je dajmijo ukazal vojakom, naj tako naložijo drva, da bo ogenj hitro zagorel.
Vir