Karel Lampert se je rodil 9. januarja leta 1894 v bližini Feldkircha v Avstriji. Duhovniško posvečenje je prejel pri štiriindvajsetih letih. Po krajšem obdobju, ko je deloval kot kaplan in si pri tem delu pridobil globoko spoštovanje vernikov, je bil poslan na študij cerkvenega prava v Rim. Nato mu je bila zaupana ureditev cerkvenega sodišča v Innsbrucku. Ker je ravno takrat postal tudi provikar apostolskega upravitelja, se je zaradi političnih razmer leta 1939 znašel prav v središču nesoglasja med Cerkvijo in nacistično deželno upravo. Trikrat so ga zaprli, nato pa obsodili na koncentracijsko taborišče Dachau. Po enem letu mučenja je bil izpuščen. V izgnanstvu, ki ga je doletelo zatem, so mu bile ponovno zaupane nekatere pastoralne naloge. Zaradi tega sumljivega delovanja ga je oblast neprestano nadzirala in 4. februarja leta 1943 je bil ponovno aretiran, skupaj s še štiridesetimi osebami. Obtožen je bil vohunstva. Sledila sta dva sodna procesa, ki sta se zaključila s smrtno obsodbo. S še dvema duhovnikoma je bil obglavljen 13. novembra leta 1944, medtem ko je izgovarjal imeni Jezusa in Marije.
Obred beatifikacije je vodil kardinal Angelo Amato, prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov. Kardinal je v pogovoru za Radio Vatikan povedal, da je bil bl. Carl Lampert na poslednjo uro dobro pripravljen. Spomnil je na njegove besede iz pisma, ki ga je le malo pred smrtjo poslal bratu: »Čeprav mineva že pet mesecev, odkar živim v verigah in veljam za kandidata za smrt, sem ponovno našel pogum in se na vso to bedo odzval kar dobro. (…) Ogromno tolažbo mi predstavlja nekoliko čudežna Božja pomoč. Skoraj vsak dan lahko mašujem in imeti Gospoda v Najsvetejšem zakramentu pri sebi je zame čudež! (…) Veliko lahko molim, prosim za vas in vam na ta način pomagam. Zares se ‘ne bojim hudega, tudi če bi hodil po globeli smrtne sence, ker je Gospod z menoj’. (…) Pred seboj imam majhno Marijino podobo in majhen cvet. Kristus in njegova sveta Mati najdeta pot tudi do krajev, kot so tile.«
Kardinal Amato je nato še poudaril, da je bl. Carl Lampert mladim danes zapustil »dragoceno dediščino ljubezni do Kristusa in zvestobe Cerkvi. Mučeništvo je največji izraz ljubezni do Boga in predstavlja najplemenitejšo pot do svetosti. Tako kot v prvih stoletjih Cerkev tudi danes ganjeno poklekne pred svojim sinom mučencem, ki je svojo kri združil s Kristusovo na križu. In kot je bila Kristusova žrtev poroštvo odrešenja za človeštvo, tako naj bo tudi žrtev bl. Lamperta seme prenovljenega krščanskega življenja v tej blagoslovljeni deželi.«
Vir

Views: 14