sveti Amand – škof

sveti AmandV Strasbourgu [štrásburku] (v Alzáciji, v današnji Nemčiji), sveti Amánd, ki je bil prvi znani škof tega mesta.
Vir

Views: 15

blaženi Bonaventura iz Potenze – redovnik

BonaventuraWihelm Schamoni je v eni od svojih hagiografskih knjig zbral 94 portretov Božjih ugodnikov. Med njimi se nahaja tudi slika blaženega Bonaventura, ki se je rodil 4. januarja 1651 v Potenzi v južni Italiji. Sliko je naslikal neki mojster takoj po njegovi smrti, na današnji dan leta 1711 v Ravellu pri Amalfiju. Ta slika je nazoren prikaz osebnosti blaženega, po njej vemo kako je izgledal.
Pri krstu je dobil ime Karel Anton in prvih 15 let preživel v nedolžnosti in verski gorečnosti, ter skrbno varoval čistost srca, ki se je tako jasno odražala v sijaju njegovih oči in potezah njegovega obraza. Na praznik sv. Frančiška Asiškega leta 1666 je oblekel redovno obleko frančiškanov v Nocera dei Pagani ter sprejel ime Bonaventura. Postal je dostojni duhovni sin asiškega Ubožca.

Schamoni o njem piše: “Kakor je Bonaventura mogel malo storiti na področju človeške znanosti, tako je bil popoln na področju svetniške znanosti. Njegova vsesplošna povezanost z Bogom ga je tudi v težkih vprašanjih pripeljala do prave sodbe, tako, da so tudi profesorji teologije radi govorili z njim. Zaradi tega mu je bilo dopuščeno, da je bil posvečen v duhovnika in postal pravi apostol za ljudstvo na področju Amalfija. Za ohranjanje čistosti je vedno priporočal tri Zdravamarije na čast prečisti Devici. Imel je ognjevit temperament južnjakov. Vendar ga je on ukrotil. Kadar se je razvnel, je izgledalo, kot, da mu bodo popokali srce in žile. Takrat je imel moč samemu sebi reči: Razpoči se in umri, vendar ne odgovori. Bonaventura je posebno častil Brezmadežno Mati Božjo in pogosto izrazil željo, da bi vseeno moral priti nek drugi Duns Skot, ki bi njemu prav tako drago resnico razvil še naprej. Ko je v sosednjem kraju izbruhnila kuga, je takoj pohitel, da je oskrboval bolnike. ”

Blaženi Bonaventura je imel odpor do visokih cerkvenih služb in nazivov. Kljub temu je bil v oktobru leta 1703 imenovan za učitelja novincev v Noce dei Pagani. To odgovorno službo je vršil 4 leta in odgovorno vzgajal redovniški podmladek. Kasneje je bil prestavljen v samostan Ravello, kjer je prevzel duhovno vodstvo samostana sv. Klare in sv. Katalda. Tam je tudi umrl z Marijinim imenom na ustnicah. Preden so njegovo telo pokopali v cerkvi sv. Frančiška, so ga v svečanem sprevodu ponesli po mestnih ulicah. Pobožno ljudstvo ga je častilo kot pravega svetnika.

Papež Pij VI.je 29. junija 1775. izdal dekret o beatifikaciji, sam pa je 26. novembra v baziliki sv. Petra predsedoval slovesnosti beatifikacije.

Redovni sobrat blaženega, Giovanni Odoardi, docent za cerkveno zgodovino Papeške teološke fakultete sv. Bonaventure v Rimu, piše o njem: “Pravi sin sv. Frančiška, ki je do herojstva povzel njegovo uboštvo in ljubezen, čistost in samoobvladovanje. Njegova najljubša krepost pa je bila poslušnost, tako, da bi ga lahko imenovali ‘svetnik pokorščine’. Imel je tudi karizmatične darove zamaknjenja, čudežev, vpogleda v srce in preroštva. Njegovo življenje je polno prizorov, ki spadajo na področje mistične teologije.”
Danes, ko se karizmatični darovi v Cerkvi vse bolj uveljavljajo, je dobro spoznavati svetnike in blažene, te prvobitne karizmatike, ki nam s svojim življenjem kažejo pot k resničnim karizmam.
Vir

V Ravellu (pri Amalfi v Kampániji), blaženi Bonaventura da Potenza, duhovnik iz Reda manjših bratov Konventualov, ki se je odlikoval po pokorščini in ljubezni do vseh.
Vir

Views: 19

blažena Celina Borzecka – redovnica

Celina BorzeckaCerkev je od danes bogatejša za eno novo blaženo. To je sestra Celina Borzecka, ustanoviteljica Kongregacije sester Vstajenja našega Gospoda Jezusa Kristusa. Za blaženo jo je danes razglasil kardinal Saraiva Martins, prefekt Kongregacije za svetnike, v baziliki sv. Janeza v Lateranu v Rimu.
Kardinal Martins je v svojem govoru med sv. mašo v stolni cerkvi Rimskega škofa dejal, da današnje slavje vsakega spominja, da je Božja ljubezen vir, cilj in opora vsake svetosti. Zgodovina odrešenja je v bistvu ponudba ljudem, da poveličujejo čudovita Božja dela, pa tudi, da jih opogumi, da sprejmejo stalno božje povabilo in v življenju dan za dnem uresničijo vse tisto, kar je stvarnost milosti. Samo tako človek odkrije, da ga je Bog z ljubeznijo ustvaril in ga večno ljubi in je zato poklican v vedno globljo povezanost z Bogom. Človek, ki se te stvarnosti zaveda, je v svoji notranjosti nagnjen, da v molitvi ponižno odgovori na glas, ki ga vabi in se poda na pot svetosti. Blažena Celina, je nadaljeval kard. Martins, si je prizadevala in je vzgajala svoje sestre, da v ponižnosti pred Bogom vidijo edino merilo in vodilo svojega življenja in možnost napredovati v svetosti. Kardinal Martins je v nadaljevanju pridige opisal nekaj vidikov iz življenja nove blažene in zaključil z mislijo, da je vsaka razglasitev za blažene in svetnike učinkovito ogledalo življenjske moči Cerkve in posvečujočega delovanja Svetega Duha, ki vodi pota zgodovine. Zato sedanji papež Benedikt XVI. upravičeno pravi, da je svetost popolno uresničenje človeka: svetost je življenje v srečanju z Bogom, ki tako postaja polna luči za druge ljudi in za ves svet. Tako je bilo življenje blažene Celine Borzecke in takšno naj bo po njeni priprošnji in zgledu tudi naše življenje.
Vir

Kljub temu da je že kot mlado dekle jasno čutila, da jo Bog kliče, da se mu popolnoma posveti, se ni upirala staršem. Pokorno je sprejela njihov načrt, se poročila, postala mati in kot ljubeča žena do smrti predano skrbela za svojega bolnega moža. Tudi kasneje je potrpežljivo in vdano sprejemala božjo voljo, kadar je bilo težko: po smrti duhovnega voditelja in hčerke, pa tudi v raznih drugih preizkušnjah. Vse to pa je obrodilo bogate sadove: danes je njena kongregacija živa in dejavna v Argentini, Avstraliji, Braziliji, Kanadi, Angliji, Italiji, na Poljskem in v ZDA.
Ime: Ime Celina povezujejo z latinsko besedo caeles (ženska oblika caelita) in z etrurskim celi v pomenu »nebeška« ter z latinskim caelum »nebo«.
Rodila se je 29. oktobra 1833 v Antowilu na vzhodu Poljske (danes Belorusija), umrla pa 26. oktobra 1913 v Krakovu, prav tako na Poljskem.
Družina: Njen oče Ignacij je bil bogat kmet, z ženo Petronello Chludzinski sta imela tri otroke. Z dvajsetimi leti, leta 1853, se je Celina poročila z Jožefom Borzeckijem. Rodila je štiri otroke, preživeli pa sta samo dve hčerki: Celina in Hedvika. Moža je leta 1869 zadela možganska kap. Da bi mu omogočila najboljše zdravljenje, se je družina preselila na Dunaj, kjer je leta 1874 umrl. Po njegovi smrti pa se je Celina z otrokoma preselila v Rim.
Poklic: Celina se je že v zgodnji mladosti spraševala, kaj Gospod pričakuje od nje. V sebi je čutila duhovni polic, a je spoštovala željo staršev in se poročila. Po smrti svojega moža pa je začela živeti svojo prvotno poklicanost.
Duhovni V Rimu je spoznala soustanovitelja kongregacije resurekcionistov (Kongregacija vstajenja našega Gospoda Jezusa Kristusa) p. Petra Semenenka, ki si je že dlje časa prizadeval ustanoviti tudi žensko vejo kongregacije. Postal je njen duhovni voditelj in jo navdušil za svojo idejo.
Skupnost: Leta 1882 je Celina, skupaj s svojo mlajšo hčerko Hedviko in še dvema ženama začela živeti v skupnosti pod duhovnim vodstvom p. Semenenka. S pomočjo prijateljev je leta 1887 odprla prvo popoldansko šolo za dekleta, 6. januarja 1891 pa je bila Kongregacija sester vstajenja našega Gospoda Jezusa Kristusa tudi formalno ustanovljena oz. potrjena. Kmalu so sestre začele odpirati hiše na Poljskem, v Bolgariji in v ZDA.
Apostolat: Njihov apostolat je zelo raznolik, glavno poslanstvo pa je oznanjati veselje vstalega in poveličanega Kristusa. S svojim delovanjem želijo sestre odgovoriti na potrebe Cerkve v šolah, bolnišnicah, domovih, med mladimi in pomoči potrebnimi.
Geslo: »Preko križa in smrti do vstajenja in poveličanja.«
Zavetnica: svoje kongregacije.
Upodobitve: Na fotografiji vidimo obraz prijazne žene v zrelih letih v značilni obleki redovnic: črna uniforma z belim ovratnikom in naglavno ruto.
Zadnje Pred smrtjo je večkrat ponavljala sestram: »Bodite svete«, potem ko ni mogla več govoriti, pa je še zapisala: »V Bogu je večna sreča.«
Beatifikacija: Papež Benedikt XVI. jo je 27. oktobra 2007 razglasil za blaženo.
Goduje: 26. oktobra.
Misel: »Poglej obraz Križanega, ki te vabi, da mu slediš. On ti bo oče, mati – on ti bo vse.«
Vir

Views: 18