Luigija Monza (1898–1954) so za časa fašizma v Italiji zaprli. Leta 1937 je ustanovil svetni inštitut malih apostolov usmiljenja, skupnost posvečenih sester, ki si prizadeva vcepiti v družbo, po zaobljubah in apostolski službi, usmiljenost, lastno prvim kristjanom. V svetu je prav posebej prepoznavna po ustanovi Naša družina, v okviru katere se sestre v raznih državah po svetu posvečajo duševno prizadetim otrokom.
Vir

»Srce, ki prebiva v Gospodu, je vedno napolnjeno z veseljem. Ljubezen je tista, ki vse majhno spremeni v veliko. Sodobni svet išče svetost, ki je zgrajena na ljubezni. Izvir našega veselja je ljubezen. Ljubiti je lepo in radostno. Duša ne potrebuje veliko stvari, ampak zgolj tisto, kar lahko seže do srca in podarja življenje. Veselje brez Boga je bolečina.«

Ime: Izhaja iz latinskega imena Aloisius, ki je latinizirana oblika germanskega imena Alwis, zloženega iz starovisokonemških besed al »vse« in wisi »pameten, razumen«. Nekateri pa razlagajo, da ima ime enak izvor kot Ludwig (hlut »slaven« in wig »boj«).
Rojen: 22. junija 1898.
Kraj rojstva: Cislago blizu Vareseja na severu Italije.
Umrl: 29. septembra 1954.
Kraj smrti: Lecco, prav tako na severu Italije.
Družina: Rodil se je v preprosti kmečki družini. Oče Jožef in mati Alojzija sta imela šest otrok, Alojzij je bil predzadnji. Ob rojstvu je bil zelo šibak, zato so ga takoj nesli h krstu.
Mladost: Šolanje v domačem kraju je prekinil v tretjem razredu, nato pa začel delati kot čevljarski vajenec, a se je ob tem sam učil. Septembra 1913 se je, trinajstleten, vpisal na salezijanski inštitut v Penango, Monferrato in tu z vztrajnostjo in požrtvovalnostjo v enem letu naredil kar dva letnika. Sledilo je šolanje v kolegiju Villoresi v Monzi in nato v Saronnu, študij teologije pa je končal v semenišču v Milanu.
Posvečenje: V duhovnika milanske škofije je bil posvečen 19. septembra 1925.
Prva leta: Po posvečenju je bil nastavljen na župnijo Vedano Olona, kjer je bil zadolžen za pastoralo mladih in moškega oratorija.
Zapor: Že od vsega začetka je bil »trn v peti« fašistični oblasti, ki ga je leta 1928 po krivem obdolžila, da je načrtoval atentat na lokalno oblast. Štiri mesece je bil zaprt, nato pa »izgnan« iz Vedana.
Delovanje: Leta 1928 je bil dodeljen v pomoč na župnijo Rožnovenske Matere Božje v Saronnu, kjer se je prav tako ukvarjal predvsem z mladino in zanje razvil številne aktivnosti. Leta 1936 so ga premestili za župnika v Lecco, kjer je razvil še drugo obliko pastorale in se začel posvečati bolnim, revnim, po krivici obsojenim in preganjanim.
Skupnost: Leta 1937 je ustanovil ženski svetni inštitut »Malih apostolov usmiljenja«. Skrbi za izobraževanje in usposabljanje, socialno in zdravstveno pomoč invalidom in prizadetim, zlasti otro­kom. Znane so zlasti po ustanovi Naša družina, v okviru katere se sestre v raznih državah po svetu posvečajo duševno prizadetim otrokom.
Danes: Mali apostoli so se razširili od Italije do Sudana, Brazilije, Ekvadorja, Kitajske, Maroka in Palestine.
Zavetnik: Svojega inštituta Malih apostolov usmiljenja.
Upodobitve: Na fotografijah vidimo duhovnika srednji let v talarju s kolarjem, visokega čela, z očali in prijaznim pogledom.
Goduje: 29. septembra.
Beatifikacija: Papež Benedikt XVI. ga je 30. aprila 2006 razglasil za blaženega.
Vir

Views: 17