Imena: Tekla, …

Tekla je bila v prvih krščanskih časih znana in češčena svetnica. Rodila se je okrog leta 30 po Kristusu v Mali Aziji, nekako takrat, ko je Gospod javno nastopil. Bila je nadarjena in zelo izobražena. Mlado so starši zaročili z uglednim, lepim in bogatim Tamirom. Tedaj pa je na svojih misijonskih potih prišel v Ikonij, kjer je bila Tekla doma, apostol Pavel z Barnabom. Legenda pravi, da je stanoval v hiši prav blizu Teklinega rojstnega doma pri spreobrnjenem poganu Oneziforju.

Tako je Tekla apostola Pavla sama slišala; še več pa so ji povedale prijateljice, ki so hodile apostola poslušat. Spoznala je krščanstvo. Globoko ji je segel v dušo Pavlov nauk o devištvu. Sklenila je ostati devica, začela na razne načine mrtvičiti svoje telo in se odtegovati ženinu. Slednjič je njemu in staršem razodela, da je kristjanka in da hoče ostati devica.

Ko so Pavla vrgli v ječo, je z darovi pridobila ječarja, da ji je dovolil obiskovati apostola. V ječi jo je Pavel krstil. Ker ni privolila v možitev, jo je oče izročil sodniku, naj jo s strahovanjem pripravi do drugih misli. Sodnik jo je vrnil staršem. Ko so Pavla izpustili iz ječe, je Tekla hitela za njim. Ženin je poslal za njo svoje hlapce in ti so jo privedli domov. Oče jo je zatožil, da je kristjanka. Obsodili so jo, da bo živa sežgana. Ogenj se je ni dotaknil. Spet je šla za Pavlom. V sirski Antiohiji so jo obsodili na smrt, vendar je bila čudežno rešena iz najrazličnejših smrtnih muk.

Sodnik jo je končno oprostil in Tekla se je naselila v samoti ob južni obali Male Azije, si postavila kočo iz protja in ila in tam živela do smrti. Umrla je stara 90 let. Kljub temu da je umrla naravne smrti, ji je zaradi prestanih mučenj papež Benedikt XIV. slovesno potrdil častni naslov mučenke. Njen velik častilec je bil sv. Ambrož in jo je v svojih spisih dajal za zgled Bogu posvečenim devicam.
Goduje 23. septembra.
Vir

V Ikóniju (v današnji Turčiji), rojstvo za nebesa svete Tekle, device in mučenke, ki je z vero v Kristusa premagala ogenj in zveri, ter je po mnogih bojih dala mnogim lep zgled. Zatem je prišla v Selevkíjo, kjer je blažena v Gospodu zaspala.
Vir

Legendarno izročilo imenuje sveto Teklo prva mučenka krščanstva, čeprav je umrla naravne smrti. Zaradi strahovitega in večkratnega mučenja, ki ga je morala prestajati, pa ji Cerkev priznava častni naziv mučenka. Tekli so starši omogočili temeljito izobrazbo v najrazličnejših vedah: govorništvu, grškem in latinskem poganskem leposlovju in modroslovju. Poleg tega, da je bila bogata in izobražena, je bila tudi prava lepotica. Osemnajst let je imela, ko so jo zaročili s prijetnim, čednim in ljubeznivim mladeničem Tamirom, ki je prav tako izhajal iz ugledne ikonijske družine. Kljub odlikam ženina pa se Tekla z njim ni poročila. Zakaj? Približno v tem času, leta 45, se je v mesto Ikonij na svojem prvem misijonskem potovanju zatekel apostol Pavel s svojim učencem Barnabom. Številni Judje so ju navdušeno sprejeli in se množično spreobračali, bilo pa je še vedno dovolj takih, ki so ostali neverni. Zaradi njih sta morala bežati v Listro, kjer so Pavla celo kamnali. V Ikonij pa se je Pavel še vračal. Stanoval je pri spreobrnjencu Oneziforju, ki je imel hišo čisto blizu Tekline. Tekla je lahko Pavla naskrivaj obiskovala in poslušala njegov nauk, dokler se ni spreobrnila in dala krstiti. Nagovoril jo je zlasti Pavlov nasvet glede devištva, zato je sklenila, da se ne bo poročila. Domači, zlasti še ženin, niso bili navdušeni nad njeno odločitvijo, poskušali so zlepa in zgrda, pa jim ni uspelo. Šli so celo tako daleč, da so jo naznanili sodišču, da je kristjana. Tekla ni tajila, zato so jo obsodili, da bo živa sežgana. A zgodil se je čudež: potem ko so naložili grmado okoli nje in jo podkurili, so se plameni v velikem loku odmikali od nje, da je ostala nedotaknjena. Podobno se je zgodilo, ko so jo prepustili sestradanim levom: ti so kakor ovce legli k njenim nogam in jih lizali. Prestati je morala še tretje mučenje: vrgli so jo v globoko jamo, polno kač in škorpijonov, tudi od tu je prišla ven cela in zdrava. Do živega ji niso mogli niti bivoli, ki naj bo jo razčetverili. Kmalu nato je šla za apostolom Pavlom v Miro in bila nekaj časa z njim, potem pa se je vrnila v Ikonij. Tu si je postavila majhno kočo in začela živeti puščavniško: veliko je molila in se pokorila. Umrla je v visoki starosti devetdesetih let. Njeno življenje, večinoma so to legende, je opisano v knjigi: Dejanja svetega Pavla in svete Tekle.
Ime: Ime Tekla naj bi pomenilo »božja slava«, tudi »stanovitna« oz. »razsvetljena«. Rodila se je okoli leta 30 v Ikoniju, glavnem mestu pokrajine Likaonije,danes Turčija,
umrla pa konec 1. oz. v začetku 2. st., prav tako v Ikoniju.
Družina: Bila je iz bogate, ugledne in spoštovane družine. Njeni starši so bili še pogani.
Zavetnica: umirajočih, Tekline bratovščine, priprošnjica proti očesnim boleznim, pred ognjeno nevarnostjo, proti kugi.
Upodobitve: Upodabljajo jo zelo različno. Ponekod je napol oblečena privezana na kol, slikajo jo skupaj z apostolom Pavlom, spet drugje ima kot devica različne atribute: križ, lilijo, mučeniško palmo. Upodabljajo jo še z levom ali bikom pri nogah v cirkusu ali amfiteatru, na grmadi ali s kačami, ki se ji zvijajo okoli rok.
Goduje: 23. septembra.
Molitev: »Reši, Gospod, dušo svojega služabnika, kakor si Petra in Pavla rešil iz ječe. In kakor si rešil svojo blaženo devico in mučenko Teklo iz treh pregroznih muk, tako blagovoli rešiti dušo tega svojega služabnika in daj, da se bo s teboj veselila nebeških dobrot.« (nekdaj je to molitev duhovnik molil ob bolniku)
Vir

Views: 99