sveti Vid (Guido) iz Pontide – opat

V Pontidi (v bergamski pokrajini, v Lombardíji), sveta meniha: Albert in Vid, od katerih je prvi postavil vojaško službo Kristusu pred častmi sveta in orožju in v svojem lastnem mestu ustanovil samostan po clünyjskih navadah, kateremu je drugi načeloval.
Vir

Views: 50

blaženi Peter Jakob Marija Vital in tovariši – duhovniki, redovniki in diakon, mučenci

V Parizu (v Franciji), blaženi Peter Jakob Marija Vital, duhovnik, in dvajset tovarišev, mučencev, ki so bili v preganjanju proti veri umorjeni v opatiji Svetega Germana iz Prese zaradi sovraštva do Cerkve. († 2. september 1792)
Imena ostalih so: Danijel Ludvik André des Pommerayes, Ludvik Remigij Benoist, Ludvik Renato Nikolaj Benoist, Antonij Karl Oktavijan du Bouzet, Janez Andrej Capeau, Armand Anan Avgust Sikarij Chapt de Rastignac, Klavdij Fontaine, Peter Ludvik Gervais, Sanctus Huré, Janez Ludvik Guyard de Saint-Clair, Anan Aleksander Karl Marija Lenfant, Lavrencij, Ludvik le Danois, Tomaž Janez Monsaint, Franc Jožef (François Joseph) Pey, Janez Jožef Rateau, Marko Ludvik Royer, Janez Peter Simon, Karl Ludvik Hurtrel in Ludvik Benjamin Hurtrel
Vir

Views: 1

blaženi Alexander Karel Lanfant in tovariši – redovniki in mučenci

Aleksander LanfantMučenec prve strahovlade v francoski revoluciji
En dan po pokolu dohovnikov v opatiji Saint-Germain-des-Prés in v karmeličanskem samostanu, je pariško drhal napadla zasilni zapor v semenišču Saint-Firmin, kjer je bilo zaprtih kakšnih 90 duhovnikov. Najprej so jih nagnali na ulico, kjer je množica vzklikala: „Smrt, smrt!“ Nato pa so jih odvedli nazaj v stavbo, kjer so vsakemu sodili. V eni uri so umorili 72 duhovnikov, ki niso hoteli priseči civilni ustavi. Nekatere so zaklali, druga obglavili, spet druge porinili čez okno na množico, ki jih je s palicami pretepla do smrti. Sedem izmed teh, ki so umrli pri Saint-Firmin, je bilo jezuitov. Naslednji dan je drhal odšla v La Force, kjer je bil zapor za nezaželjene politike in aristokracijo. Tam je bilo zaprtih tudi nekaj duhovnikov. Med njimi je bil tudi jezuit pater Francis Le Livec, ki je bil ubit skupaj z ostalimi duhovniki.

Pater Alexander Charles Lanfant (1726-1792) je poučeval na več šolah. Ko je bil Družba Jezusova zatrta, je odšel v Lorraine, kjer je opravljal duhovniško službo pot zaščito vojvode. Po smrti svojega zaščitnika je odšel na Dunaj, kjer je bil pridigar na dvoru cesarice Marije Terezije. Pozneje se je vrnil v Pariz, kjer je pridigal na dvoru Ludvika XVI in bil od leta 1789 do 1791 kraljev spovednik. Revolucijonarji so si še posebej prizadevali, da bi ga zajeli zaradi vpliva, ki bi ga naj imel na francosko vladarstvo. Ko je prišel skozi vrata zapora, ga je razjarjena množica prepoznala in je bil takoj ubit.
Vir

Views: 11

sveti Antonin iz Apameje – kamnosek in mučenec

sveti Antonin iz Apameje - kamnosek in mučenecV Apaméji (v Siriji), sveti Antonín, mučenec, ki je kot kamnosek porušil malike poganov, in je bil , kot poročajo v triindvajsetem letu od poganov umorjen zaradi gorečnosti za vero.
Vir

Views: 25

blaženi Jakob Julij Bonnaud in tovariši – duhovniki, redovniki in mučenci

Mučenci francoske revolucije Od prvotnega namena poprave krivic, ki so jih ljudje trpeli pod vlado aristokracije, se je francoska revolucija spremenila v besno preganjanje katoliške vere. Leta 1789 je bilo podržavljeno vse cerkveno premoženje, leto pozneje pa so bile ukinjene vse zaobljube meniških redov, vsem redovom pa je bilo prepovedano, da bi sprejemali nove člane. Sprejeta je bila tudi posebna ustava, po kateri naj bi duhovniki prisegli zvestobo tej ustavi, ki je vzpostavila narodno Cerkev, neodvisno od papeža. Če bodo zavrnili prisego, jih bodo preganjali kot kršitelje miru. 
Že tako huda napetost se je še povečala, ko sta Prusija in Avstrija napadli Francijo, da bi se zavarovali pred revolucijo. 9. avgusta 1792 so uporniki zajeli kraljevo družino in razpustili monarhijo; 26. avgusta je skupščina razglasila, da bodo duhovniki, ki zavračajo prisego, deportirani v Južno Ameriko. Ko so oblastniki zavzeli Pariz, so iskali duhovnike in jih zaprli. Končno je 2. septembra komisar Stanislas Maillard uveljavil načrt, da duhovnike preprosto pobijejo, ker so bili pruski napadalci samo še dvesto kilometrov od Pariza. 
Maillard je načrt začel izvrševati v opatiji Saint-Germain-des-Prés, kjer je bilo umorjenih 21 duhovnikov. Med temi ni bilo nobenega jezuita, so pa bili zaprti v karmeličanskem samostanu, kamor se je Maillard odpravil na naslednjo morijo. Med 95 duhovniki, ki so jih usmrtili, je bilo tudi 14 jezuitov. Večina je bila zaprta v kapeli. Po dva in dva so vodili ven in spraševali, ali podpišejo prisego zvestobe ustavi. Kdor je zavrnil, so ga vrgli po stopnišču navzdol, kjer je čakala sodrga, ki jih je z meči, bajoneti in koli takoj napadla in umorila. 
Med njimi so bili naslednji jezuiti: 
René Andrieux, 
Francis Balmain, 
John Benoît-Vourlat, 
Loup Thomas Bonnotte, 
Charles Bérauld du Pérou, 
Claude Cayx-Dumas, 
William Anthony Delfaud, 
James Friteyre-Durvé, 
Charles Le Gué, 
Peter Guérin du Rocher, 
Robert Guérin du Rocher, 
Claude Gagnieres des Granges, 
Claude Laporte, 
Francis Le Livec, 
John Charton de Millou, 
Diogo Mimoso Pires, 
Elias Herque du Roule, 
Vicente -Joseph Le Rousseau, 
John Seconds, 
Francois Vareilhe-Duteil, 
Nicholas Verron, 
Mathurin Nicolas La Ville Crohain. 
Pater Jakob Julij (Jacques-Jules) Bonnaud (1740–1792) je bil po rodu s Haitija. V Družbo Jezusovo je vstopil leta 1758 in pričel študirati v Bretaniji. Teologijo je končal v Flandriji, nato pa se je vrnil v Pariz. Pisal je razprave in brošure proti revolucionarjem in njihovi protipapeški ustavi, kar ga je uvrstilo na seznam žrtev. 
Vir

Views: 11