Zavetnik nosečnic, dojilj, otrok in proti mrzlic
Atributi: ključavnica, palma
Imena: Rajmund, Rajmond, Ramon, Ramun, Rajmek, Rajmi, Rajmonda, Rajmunda, …
Rajmund je že v otroštvu začutil duhovni poklic, pa njegov oče sprva o tem ni hotel nič slišati. Tako je moral kar nekaj časa na domači pristavi z drugimi pastirji past ovce, dokler le ni dobil dovoljenja, da v Barceloni vstopi v novoustanovljeni red mercedarijev (»Marijin red za odkup jetnikov«), ki ga je ustanovil sv. Peter Nolasko. Poslanstvo tega reda je bilo odkupovanje krščanskih sužnjev v Afriki. Ta naloga je Rajmunda popolnoma prevzela, poslan je bil v Alžir, kjer je z zajetno vsoto denarja odkupil precej sužnjev. Ko pa je izčrpal vse denarne vire, se je, da bi lahko odkupil še druge, ki so živeli v obupnih razmerah, sam ponudil za talca. Alžirci so njegovo ponudbo sprejeli in mu sprva celo dovolili, da je prosto hodil po ulicah. Na ta način je Rajmund tolažil in opogumljal kristjane ter spreobračal in krščeval muslimane. Ko je to zvedel guverner, ga je v besu dal bičati, mu prebosti ustnice z razbeljeno palico, čeljusti pa speti s ključavnico, da ne bi mogel govoriti. Po osmih mesecih hude ječe je bil odkupljen in se pod pokorščino (sam je želel ostati pri sužnjih in jim pomagati) vrnil v Španijo. Papež Gregor IX. ga je imenoval za kardinala, a je Rajmund ostal v svoji skromni samostanski celici v Barceloni. Na poti v Rim, kamor ga je poklical papež, je, komaj šestintridesetleten, umrl za vročico.
Ime: Rajmund oz. v nemščini Reginmund je izpeljanka iz besed, ki pomenijo »sklep usode, bogov« in »obramba«. Vzdevek Nonat (non-natus) pa se nanaša na njegovo nenavadno rojstvo in pomeni »nerojeni«.
Rodil se je leta 1204 v Portellu v španski pokrajini Katalonija, umrl pa prav tako v Španiji, 31. avgusta 1240 v Cardoni, blizu Barcelone.
Družina: Bil je iz plemenite, vendar obubožane družine. Njegova mati je pred porodom umrla, zato naj bi ga po izročilu izrezali iz njenega telesa.
Zavetnik nosečnic, porodničarjev (babic), za srečen porod; dojilj, otrok; po nedolžnem obtoženih, proti mrzlici.
Upodobitve: Upodobljen je v redovnem oblačilu mercedarijev, po navadi obdan z odkupljenimi kristjani. Na nekaterih upodobitvah ima usta zaklenjena s ključavnico, v rokah pa drži mučeniško palmo. Redkeje je oblečen v kardinalska oblačila ali pa nosi kardinalski klobuk.
Legende: Prikazovala se mu je Marija; po dogodku s klobukom, ki ga je poklonil nekemu starčku, da bi ga obvaroval pred ploho, pa se mu je prikazal Jezus, pokrit s tem klobukom in mu ponujal v eni roki trnjevo krono, v drugi pa venec. Rajmund je izbral trnjevo krono in imel po tem zamaknjenju neprestano močan glavobol vse do smrti.
Goduje 31. avgusta.
Vir

V Cardoni [kardóni] (v Katalóniji), sveti Rajmúnd Nonnát, ki je bil med prvimi tovariši svetega Petra Nolasca [nolaska] v Redu blažene Device Marije od Usmiljenja (mercenarjev) in je pri odkupovanju ujetnikov baje mnogo trpel zaradi Kristusovega imena.
Vir

V srednjem veku so v naše kraje večkrat prihajali ropat, požigat in morit mohamedanski Turki, ki so odgnali s seboj ujete mlade moške, ženske in otroke ter jih v svojih domačih deželah prodajali za sužnje. To njihovo zločinsko početje je opisal Josip Jurčič v svoji znani povesti Jurij Kozjak. Samo slutimo lahko, kaj so ti ubogi ljudje pretrpeli v sužnosti! Gotovo je bila njihova usoda zelo grenka in tudi njihova vera je bila v nevarnosti.
Podobno se je v tistih časih in še prej dogajalo drugod po Evropi, posebej na njenem jugu. Zlasti Španija je veliko trpela, saj so mohamedanski Mavri iz severne Afrike osvojili španski jug. Ujetnike so prek morja odvažali v Afriko. Tedaj so nastajale krščanske bratovščine, ki so zbirale denar za njihov odkup. Posebno so se izkazali moški redovi za reševanje krščanskih sužnjev iz rok mohamedancev. Njihovi člani, duhovniki in vitezi, so se zavezali izpolnjevati tri evangeljske svete, namreč uboštvo, devištvo in pokorščino, poleg tega pa so se zaobljubili zbirati odkupnino za krščanske jetnike in se ponudili, če bi bilo treba, tudi sami v zameno zanje.

Danes obhajamo spomin takega junaka krščanskega usmiljenja. V dejanju je pokazal, kako resnično je mislil, ko je govoril: »Rešitev sužnja mi je več kot lastno življenje.« Umrl je za posledicami ječe in pomanjkanja, prestanega za krščanske ujetnike, ko mu je bilo komaj štirideset let. Luč sveta je zagledal okoli leta 1200 v španski pokrajini Kataloniji. Priimek Nonat (latinsko non natus – nerojeni) je dobil, ker je mati umrla pred njegovim rojstvom in gaje rešila zdravniška pomoč. Že zgodaj je čutil veselje do duhovniškega poklica, toda oče se je bal, da bi šolanje preveč stalo, zato ga je poslal na samotno pristavo ovce past. Tam blizu je bila kapela z lepo Marijino podobo in pastirček Rajmund je rad zahajal vanjo. Telesne matere ni poznal, zato je prosil Marijo, naj mu bo mati in ga vodi skozi življenje: ne k zemeljski sreči, marveč k svetosti, da bo po smrti bližje njej. Marija ga je res materinsko vodila. Najprej mu je omogočila, da je šel študirat za duhovnika, potem pa ga je povabila v redovno skupnost blažene Marije Usmiljene (latinsko de Mercede) za reševanje ujetnikov, ki ga je malo prej ustanovil sveti Peter Nolasko, sin viteza iz južne Francije. Njegov red je osvobodil okoli 70.000 krščanskih sužnjev.

Mladi Rajmund se je odpravil v Barcelono, kjer je bil sedež reda. Po končanem bogoslovnem študiju je bil posvečen v duhovnika. Kmalu je bila uslišana njegova želja, da bi deloval za krščanske ujetnike. Trikrat je bil z denarjem poslan v Afriko, odkupil jih je na stotine, jih tolažil, jim vlival poguma. Mavri so bili tako besni nanj, da so ga večkrat hoteli umoriti. Prizanesli so mu samo zato, da bi jim ne ušla bogata odkupnina. Vrgli so ga v ječo in ga na vse načine kruto mučili. Da bi mu onemogočili oznanjevanje evangelija, so mu na javnem trgu z žarečim železom predrli ustnici in mu jih zaklenili s ključavnico. Odklenili so mu jih samo takrat, ko so mu dali malo kruha in vode. Tako je Rajmund trpel dolgih osem mesecev. Sobratje v Barceloni so zbrali odkupnino zanj in tako se je lahko vrnil domov. Papež Gregor X. je junaškega redovnika imenoval za kardinala in ga poklical k sebi v Rim. Toda v večno mesto ni prišel, ker je med potovanjem 31. avgusta 1240 odšel v večnost.
Vir

Iz knjige Svetnik za vsak dan Silvestra Čuka se vsak dan na Radiu Ognjišče prebira o svetniku dneva.

Views: 50