Imena: Nikodem, Nikolaj, Nikola, Niko, Niklas, Nik, Niki, Nicolas, Nikita
Nikodem je bil farizej, član judovskega velikega zbora. Poznal je Mojzesovo postavo, vendar ga je Jezusov nastop v javnosti presenetil. Neke noči je prišel k Jezusu, ker je bil običaj, da so imeli mirne in resne pogovore tedaj, ko niso pričakovali, da bi jih kdo mogel motiti. Nikodem je v Jezusu spoznal božjega učitelja, Kristus pa mu je govoril o nujnosti prerojenja. Sadovi tega pogovora so se pokazali šele pozneje. Nikodem se je v judovskem velikem zboru potegnil za Jezusa, ker ga je ta hotel obsoditi; po njegovi smrti pa se je javno priznal za njegovega učenca, ko je pomagal, da so ga lepo pokopali. Za njegov pogreb je prinesel miro in aloo.
Nikodema so že v zgodnji krščanski dobi častili kot svetnika in spoznavalca. Upodabljali so ga umetniki vseh časov, med njimi tudi Michelangelo v slovitem »Snemanju s križa« v firenški stolnici, ki si jo je izbral za svoj grob. Nikodemovi podobi je vtisnil poteze svojega obraza. Michelangelo je bil namreč član bratovščine, ki je pomagala obsojencem in pokopavala usmrčene. Nikodemova vloga pri Kristusovi smrti je dala firenškemu mojstru misel, da si ga je vzel za zgled v svoji bratovščini.
Vir
V Jeruzalemu, spomin svetih: Jožefa iz Arimateje in Nikodema, ki sta sprejela Jezusovo telo s križa, ga ovila v platno in položila v grob. Jožef, plemenit mestni svetnik in Gospodov učenec, je pričakoval Božje kraljestvo. Nikodem pa, farizej, judovski prvak, je prihajal ponoči k Jezusu in spraševal o njegovem poslanstvu, ter pred velikimi duhovniki in farizeji branil njegovo zadevo, ko so hoteli Jezusa prijeti.
Vir