blažene Melanija in Marija Ana Magdalena de Guilhermier in tovarišice – device, redovnice in mučenke

Martyrs of OrangeV Orange-u [oránžu] (v Provansi, v Galiji), v času francoske revolucije, blažene device in mučenke: Melánija in Marija Ana Magdalena de Guilhermier [gilermié], ter Marija Ana Marjeta od Angela de Rocher [rošé], iz Reda svete Uršule.
Vir

Ostale so še:
– Anne Cartier
– Anne-Andrée Minutte
– Dorothée-Madeleine-Julie de Justamond
– Élisabeth Verchière
– Élisabeth-Thérèse de Consolin
– Jeanne-Marie de Romillon
– Madeleine-Françoise de Justamond
– Madeleine-Thérèse Talieu
– Marguerite-Eléonore de Justamond
– Marguerite-Rose de Gordon
– Marguerite-Thérèse Charensol
– Marie Cluse
– Marie-Anastasie de Roquard
– Marie-Anne Béguin-Royal
– Marie-Anne Depeyre
– Marie-Anne Doux
– Marie-Anne Lambert
– Marie-Claire du Bac
– Marie-Clotilde Blanc
– Marie-Elisabeth Pélissier
– Marie-Gabrielle-Françoise-Suzanne de Gaillard de Lavaldène
– Marie-Gertrude de Ripert d’Alauzier
– Marie-Marguerite Bonnet
– Marie-Marguerite de Barbégie d’Albrède
– Marie-Rose Laye
– Rosalie-Clotilde Bes
– Suzanne-Agathe Deloye
– Sylvie-Agnès de Romillon
– Thérèse-Henriette Faurie

Views: 16

blažena Elizabeta Renzi – devica in redovnica

V Corianu [korijánu] (v Emíliji), blažena Elizabeta Renzi, devica, ki se je kot ustanoviteljica Pobožnih učiteljic od Device Žalostne popolnoma posvetila, da bi bile revne deklice v šolah poučene v človeškem in katehetskem nauku.
Vir

Views: 16

blaženi Jakob Gapp – duhovnik, redovnik in mučenec

V Berlinu (v kraju Plötzensee [plecnzé], v Nemčiji), blaženi Jakob Gapp, duhovnik in mučenec iz Družbe Marijine, ki je trdno prepričan razglašal, da brezbožni nauki vojaške vlade nikakor niso skladni s človeškim in krščanskim dostojanstvom. Zaradi tega je bil preganjan in se podal v Francijo in Španijo, toda od odposlanih je bil ujet in umorjen z odsekanjem glave. († 13. avgust 1943)
Vir

Jakob Gapp se je rodil 26. julija 1897 kot najmlajši otrok v delavski družini v Wattensu na Tirolskem. Po vrnitvi iz vojnega ujetništva se je leta 1920 pridružil marijanskemu redu in bil leta 1930 v Fribourgu (Švica) posvečen v duhovnika. Temu je sledilo osem let intenzivnega dela v šolah in pastorale, predvsem v Freistadtu (Zgornja Avstrija), Lanzenkirchnu (Spodnja Avstrija) in Gradcu.
V Gradcu je spoznal socialno stisko in si po svojih najboljših močeh prizadeval pomagati tistim, ki so bili „brez dela“, ter v učencih prebuditi družbeno odgovornost. V tem času se je intenzivno ukvarjal z nacionalsocialistično ideologijo in jasno spoznal njeno nezdružljivost s krščansko vero.
Po anšlusu je nekaj mesecev deloval kot pastor v svoji tirolski domovini. Po jasni pridigi v Wattensu mu je januarja 1939 uspelo pobegniti iz Avstrije. Nato je delal v zavodih reda v Franciji in Španiji. Vendar ga gestapo ni nikoli spustil izpred oči. Novembra 1942 so ga njihovi obveščevalci uspeli ugrabiti v okupirani Franciji. Sledilo je devet mesecev zapora v Berlinu. Ljudsko sodišče je 2. julija 1943 očeta Gappa obsodilo na smrt in ga 13. avgusta usmrtilo v Berlinu-Plötzensee.
Papež Janez Pavel II. ga je 24. novembra 1996 razglasil za blaženega. Liturgični praznik blaženega Jakoba Gappa je 13. avgust.
DE

Views: 1

sveti Beníld (Peter) Romançon – redovnik in učitelj

V mestu Saugues [sógi] (blizu Puy-en-Velay [piján velé], v Galiji), sveti Beníld (Peter) Romançon [romansón], iz Inštituta krščanskih šolskih bratov, ki se je postaral pri poučevanju mladine. († 13. avgust 1862)
Vir

Views: 0