sveti Osmund iz Salisburya – škof

V Salisbury-ju [selisberiju] (na Angleškem), sveti Osmúnd, škof, ki se je preselil s kraljem Viljemom Normandijskim na Angleško in bil tam kmalu povišan za škofa. Obdaroval je stolnico in skrbel zanjo in za Božje čaščenje. († 3./4. dezember 1099)
Vir

Views: 1

sveti Ano – škof

sveti Ano - škofZavetnik proti protinu
Atributi: palica, knjiga in/ali model cerkve
Imena: Anno, Ano, Ani, …
Sv. Ano (Anno) se je rodil okoli leta 1010 in bil eden najpomembnejših škofov kölnske metropolije. Po očetovi želji naj bi postal svetni mogočnik, dečka pa je bolj mikal duhovniški poklic. Šolal se je v Paderbornu in bamberški stolniški šoli, kjer se je povzpel do magistra scholarum, učitelja stolniške šole. Cesar Henrik III. ga je določil za koelnskega nadškofa. Prva leta se je prizadeval predvsem za njeno utrditev ob južnem Porenju in za razširitev njenih meja. Pri tem pa ni zanemaril prizadevanj za cerkveno reformo na svojem območju. Vsako župnijo je osebno obiskal, ostro bedel nad nravnim življenjem duhovščine in pogosto živo in prepričljivo pridigal vernikom ter jih spodbujal k pobožnosti in spokornosti. Zelo radodaren je bil do revežev.
S posebnim prizadevanjem je spremljal življenje v samostanih in prenovitev discipline v duhu clunyskega reformnega gibanja. Mnoge samostane v nadškofiji je obdaroval in jim podelil razne ustanove ter jim tako zagotovil gmotno neodvisnost, da so se redovniki laže posvetili duhovnemu življenju in skrbi za vernike. Iz osebnih sredstev je dal zgraditi več samostanov, med njimi tudi samostan Siegburg v Kölnu. Sem je pripeljal menihe iz Italije, da bi izvajali clunyjsko samostansko reformo v njegovi nadškofiji in onstran njenih meja.
Življenjepisci takole predstavljajo njegovo svetniško življenje: »S pogostnim postom je mrtvil telo in si ga tako pokoril. Često je prebil noči v molitvi, hodil bos po cerkvah, zadovoljen s spremstvom preprostega dečka. Čez dan je opravljal zasebne ali službene posle, noč pa je posvetil Bogu v molitvah in premišljevanju.« Življenjepisci poudarjajo tudi Anovo prizadevanje za blagor cele nadškofije in njegov izredni čut za pravičnost. Ubogi in bogati so mu bili enaki. Viri seveda ne zamolčijo, da je svoje načrte včasih uresničeval z neupogljivo voljo ali celo brezobzirno ostrostjo, ki se je utegnila spremeniti v togoto. Pristavljajo pa, da si je nadškof nad takšnimi izbruhi togote izpraševal vest in se trudil, da bi krotil jezo. Zadnja leta življenja je prebil Ano daleč od politične dejavnosti in je opravljal samo še škofovske posle. Leta 1075 se je popolnoma umaknil v svoj samostan Siegberg. Bil je že hudo bolan in je še isto leto umrl. Pokopan je v tem samostanu. Njegov latinsko pisan življenjepis je nastal kmalu po njegovi smrti in je bil podlaga za nemško Pesem o Anu (Annolied), eno prvih v ljudskem jeziku pisanih zgodovinskih del 12. stoletja.
Upodabljajo ga z modelom cerkve, s knjigo in z mečem v roki. Iz njegovih ohranjenih pisem je razvidno, da se je z veliko vnemo udeleževal tudi sodobnega literarnega in umetniškega življenja.
Goduje 4. decembra.
Vir

V samostanu Siegburg [zígburk] (v Renániji na Nemškem), sveti Anón, kölnski škof, ki je, za časa vlade cesarja Henrika IV., kot mož trdnega značaja, bil v velikih časteh, tako v Cerkvi kot v javnih zadevah in je skrbel za zgradbe mnogih cerkva in samostanov, za dvig vere in pobožnosti.
Vir

Views: 126

blaženi Hieronim De Angelis – duhovnik, redovnik in mučenec

Hieronim de AngelisMučenec na Japonskem
Hieronim (Girolamo) De Angelis (1567-1623) in Simon Yempo (1580-1623) sta delovala skupaj v času preganjanja Shogun Iyemitsu-ja na Japonskem. Hieronim je bil rojen v Palermu in je študiral pravo. Izkušnja duhovnih vaj pa ga je leta 1586 pripeljala v Družbo Jezusovo. Za Japonski misijon je bil izbran, ko je ravno končeval študij teologije. Skupaj s patrom Karlom Spinola, ki je bil pozneje tudi mučenec, je iz Lizbone odpotoval proti Goi. Pot je trajala celih šest let, ker so na njej doživeli nekaj uničujočih viharjev. Ladja iz Genove je zadela ob čeri in se je morala vrniti domov. Po prihodu v Barcelono so morali prehodili celotno Španijo. Lizbono so ponovno zapustili na ladji, ki pa se ji je v nevihti blizu Brazilije razbilo krmilo. Ladja se je s težavami vrnila čez Atlantik nazaj v Lizbono. V naslednjem poskusu so ladjo zajeli angleški pirati in jih odvedli v Anglijo. Po dveh letih jim je ponovno uspelo priti nazaj v Lizbono. Hieronim je bil, preden so ponovno zapustili Lizbono, marca 1599 posvečen v duhovnika. V Nagasaki je prispel julija 1602, od tam pa je bil poslan na srednjo Japonsko, da bi vzpostavil misijonsko središče v Aunpu (danes Shizouka). Pozneje je bil poslan v Edo (današnji Tokyo), da bi tudi tam začel misijonsko središče. Na Japonskem je deloval že 12 let, ko je bil leta 1614 izdan odlok, s katerim so bili katoliški misijonarji izobčeni. Čeprav je tudi veliko jezuitov zapustilo Japonsko, Hieronim ni odšel, ampak je ostal v ilegali, preoblečen v trgovca in ponoči delil zakramente. Katehist Simon Yempo se je pridružil jezuitom med tem časom preganjanja.
blaženi Hieronim De Angelis - duhovnik, redovnik in mučenecSimon se je rodil v Nozo, Kyushu in je kot mladenič vstopil v budistični samostan. Kristjan pa je postal, ko je leta 1596 njegov učitelj postal kristjan. Dve leti pozneje se je vpisal v jezuitsko semenišče. Njegovo dobro poznavanje budizma mu je pomagalo bolje razložiti krščanstvo njegovim sonarodnjakom. Ko je bilo krščanstvo prepovedano je najprej odšel v izgnanstvo, vendar se je pozneje vrnil in ponudil svojo pomoč De Angelisu. Ko se je preganjanje nadaljevalo, so se mnogi zatekli v bolj oddaljene kraje, na primer na sever Honshu Island ali v Hokkaido. Duhovniki pa so sledili beguncem. De Angelis in Yempo sta bila tako prva, ki sta leta 1615 misijonarila v Oshu in Dewa. Prišla sta do Yezo in tam ostala vse do leta 1622. Živela sta v relativnem miru, saj sta bila precej oddaljena od vlade. Ko so italijanskem jezuitu ukazali, naj se vrne nazaj v Edo, je ponovno odšel v ilegalo in opravljal svoje delo ponoči. Med tem časom je Simon Yempo postal jezuitski brat. Nezadovoljni kristjani so ta dva jezuita novembra 1623 izdali, vendar ju vojaki v hiši, kjer so izdajalci dejali, da bosta, niso mogli najti. Lastnik hiše in 47 kristjanov pa so bili aretirani. De Angelis in Yempo sta se odločila, da se predata, da bi s tem dosegla izpustitev drugih talcev. Poslali so ju v različna zapora, kjer sta vsak od njiju spreobrnila lepo število svojih ječarjev. V začetku decembra je shogun ukazal njuno počasno sežiganje. Petdeset zapornikov so peljali ven iz mesta, med njimi dva jezuita in enega frančiškana. Privezali so jih h kolom, kjer so bili sežgani. Hieronim, ki je umrl med zadnjimi je vse vzpodbujal in hrabril.
Vir

Views: 13