Zavetnica Irske, Essna, porodnic in otrok, krav in živine, proti nesrečam
Atributi: palica opatinje, krava, ognjen plamen nad glavo
Imena: Brigita, Gitka, Gita
Sv. Brigita je najbolj češčena svetnica med Irci. Njej na čast so sezidali celo več cerkva kakor svojemu narodnemu svetniku sv. Patriku. V predstavi vernih Ircev je sv. Brigita najpopolnejši vzor in je kar poosebljeno svetništvo. Najstarejši irski pisatelji se kar kosajo med seboj, kdo ji bo v prosti ali vezani besedi izrekel večjo pohvalo. O njej govorijo številni življenjepisi, sestavljeni pa so bolj pod vplivom verskega navdušenja in pesniškega navdiha kakor z namenom, da bi navajali zgodovinske podatke iz njenega življenja.
Za trdno vemo, da je umrla na današnji dan, najverjetneje leta 523. Dočakala je starost 70 let. Živela je torej v času, ko je sv. Patrik že spreobrnil Irce in so njihovo domovino začeli imenovati »otok svetnikov«; kar pa ne pomeni, da so bili vsi Irci svetniki. Sv. Brigita je bila namreč nezakonska hči premožnega veljaka in njegove sužnje. Ko je zakonita žena zvedela za moževo prešuštvo, je sužnjo izgnala iz hiše kakor nekdaj Sara Hagaro. Otrok pa je potem dobil dobro vzgojo pri neki kristjanki.
Oče jo je pozneje poklical domov, kjer je bila kot pastirica vsej družini in okolici za zgled. Brigita je iskala srečo samo v dobrih delih. Posebno iznajdljiva je bila pri strežbi bolnikov in zapuščenih.
Snubce je odklanjala, oče pa ji je končno le izpolnil željo, da se je lahko umaknila v samoto redovnega življenja. Poročajo, da jo je Bog v začetku novega poklica izredno odlikoval. Ko ji je škof na glavo položil tančico v znamenje, da potrdi njeno deviško čistost, je videl nad njo svetel steber. Ko je Brigita (irsko Brigit, skrajšano Brid) poljubila oltarno stopnico, je suhi les oltarja ozelenel.
Pridružila so se ji tri mlada dekleta in so si z njo skupaj v starem hrastu izdolble tesne celice. Brigita je vodila njihovo molitev in določala dobrodelna dnevna opravila. Kmalu je družba narasla, razvila se je Kildara, po naše: celice v hrastu. Vse naokrog so ljudje začeli zidati hiše, da bi bili deležni duhovnih dobrot, ki jih je delila Brigita. Kildara (Cell Dara) je še danes mesto blizu Dublina.
Brigita je do 70. leta ohranila dekliško svežost kljub velikim telesnim naporom in pokori, ki jo je opravljala, da bi dala Bogu zadoščenje za grehe irskega ljudstva. Napovedala je svoj smrtni dan.
Njeno svetniško češčenje je bilo razširjeno tudi na evropski celini. Upodabljajo jo kot redovnico s svečo v roki in z ognjenim plamenom nad glavo. Ob njenih nogah stoji včasih kravica, ker ji legenda pripisuje več čudežev, kako je povečala množino mleka, da je mogla nasititi lačne.
Vzdevek: »Irska Marija«
Ime: orig. iz keltščine, ima pa lahko več pomenov: »visoka, močna, krepka«; »goreča puščica«; v stari visoki nemščini: »bleščeča, krasna, znamenita, sijajna«
Nekateri čudeži: ozdravitev dveh gobavcev in slepe deklice; z znamenjem križa je vzela dar govora obrekovalki in dala razločen govor dojenčku, da je izpričal resnico; s križem je prikovala na mesto očeta deklice, ki jo je silil v zakon; z blagoslovom je večkrat pomnožila mleko, hrano, maslo, odgnala nevihto in točo, vodo spremenila v pivo …
Upodobitve: Upodabljajo jo kot opatinjo, običajno drži v roki svetilko ali svečo, nad glavo ima ognjen plamen, velikokrat ima ob sebi tudi kravo.
Goduje 1. februarja.
»Želim si, da bi nebeški angeli prebivali med nami. Želim si obilje miru, polne posode ljubezni, bogat zaklad usmiljenja. Želim, da bi povsod vladala veselost. Želim si Jezusove navzočnosti, Marijinega sijaja; želim si, da bi se okoli nas z vseh koncev zbrali nebeški prijatelji. Rada bi bila Gospodov zakupnik, da bi smela trpeti nadloge in bi mi lahko podelil svoj blagoslov.«
Vir
– V kraju Kildare (na Irskem), sveta Brígita, opatinja, ki je ustanovila enega od prvih samostanov na tem otoku in nadaljevala delo evangelizacije, ki ga je začel sveti Patrik.
– Na irskem, spomin svete Brigite, device, katere življenje je slovelo po kreposti. Ko se je v dokaz svojega devištva dotaknila lesa na oltarju, je takoj ozelenel.
Vir
Pravijo, da si mož in žena, ki dolgo živita skupaj v iskreni in globoki zakonski ljubezni, postaneta tudi na zunaj, po potezah obraza, podobna. To pravilo bi moralo veljati tudi za odnos med Bogom in vernim človekom. O današnji svetnici pripovedujejo, da je imela tako čisto srce, toliko svetosti v svojih delih, toliko gorečnosti za Boga in toliko sočutja s trpečimi in grešnimi ljudmi, da je bila najpopolnejši posnetek Jezusove matere. Sodijo, da je bila njena duša Marijini tako zelo podobna, da je tudi njeno obličje dobilo Marijine poteze. Zato so ji dali častno ime ‘irska Marija’.
Ta izredna žena je bila sv. Brigita, ob sv. Patriku, narodnem svetniku Ircev, najbolj češčena svetnica na ‘otoku svetnikov’. Danes časte po raznih krajih na Irskem kar petindvajset svetnic s tem imenom. Povsod so jo namreč želeli imeti za svetnico svojega kraja. Dognano je, da je skupen vzor vsem tem kasnejšim svetniškim legendam sveto življenje Brigite iz kraja Kildare blizu Dublina. V tem kraju je namreč ustanovila svojo redovniško naselbino.
Že njeno rojstvo je bilo nekaj posebnega. Njen oče je bil premožen Irec, mati pa ena izmed njegovih suženj. Ko je zakonita žena zvedela za moževo nezvestobo, je izgnala sužnjo iz hiše, kakor nekdaj Sara sužnjo Hagaro. Bog pa je vse obrnil v dobro. Deklica je bila deležna lepe vzgoje pri dobri krščanski ženi. Že v zgodnji mladosti je bila izredno ljubezniv otrok. Srečo je iskala samo v dobrih delih, posebno rada je stregla revežem in zapuščenim ljudem. Lepota duše ji je sijala tudi z obraza in vabila ljudi, seveda tudi ženine. Da je ne bi več nadlegovali snubci, je Brigita svojega Božjega Ženina preprosila, da je oslepela na eno oko in dobila nakaze po obrazu. Oče, ki jo je bil vzel k sebi, je spolnil njeno srčno željo, da se je smela umakniti v samoto redovnega življenja.
Obliko redovnega življenja je tedaj izbrala vsaka skupina Bogu posvečenih oseb svobodno z vednostjo krajevnega škofa. Brigita je od svojega škofa prejela tančico v znamenje, da sprejema obljubo svoje deviške čistosti, in naselila se je v samoti, v današnjem kraju Kildare. Pridružila so se ji tri dekleta, kmalu pa je družba narasla. Vsenaokrog so ljudje začeli zidati hiše, da bi bili deležni duhovnih dobrot, ki jih je Bog delil po sveti Brigiti. Klicali so jo tudi v druge kraje in tako je Brigita prepotovala vso Irsko in ustanavljala nove samostanske družine. Vse je vodila s svojo privlačno osebnostjo. Ljudje so mislili o njej, da je vsa Božja in da v Bogu premore vse. Delati čudeže je njeno naravno opravilo. Čudežev, ki jih pripisujejo sv. Brigiti, je nešteto.
Do sedemdesetega leta je ohranila mladostno svežino kljub velikim telesnim naporom in spokornosti. Napovedala je svoj smrtni dan, ki jo je zatekel v Kildari. Umrla je v sredo, 1. februarja leta 523. Njeno svetniško češčenje se je z Irske razširilo tudi na evropsko celino.
Ime in god: Ime Brigita razlagajo različno: nekateri iz keltskih ‘višin’, drugi iz nemščine (‘bleščeča, krasna, sijajna’ …), Švedi ji pravijo tudi Birgit. Danes obhajajo svoj godovni praznik tudi nekatere naše Brigite, Gite in Gitice. Druge godujejo 23. 7., ko je v koledarju sv. Brigita Švedska (tam več o imenu).
Zavetnica: Sv. Brigita je zavetnica Irske, porodnic in otrok, krav in živine, priprošnjica proti nesrečam.
Cerkve pri nas: Sv. Brigiti Irski je pri nas posvečena podružnična cerkev na sv. Bridi (Kolomban) v župniji Ankaran.
“Hvala tebi, žena v Bogu posvečenem življenju. Po zgledu največje žene, Matere Kristusa, učlovečene Besede, se voljno in zvesto odpiraš Božji ljubezni ter tako pomagaš Cerkvi in vsemu človeštvu živeti pred Bogom tisti ‘zaročniški’ odgovor, ki čudovito nakazuje občestvo, kakršno želi Bog vzpostaviti s človekom, katerega je ustvaril.” (sv. Janez Pavel II.)
Vir
Iz knjige Svetnik za vsak dan Silvestra Čuka se vsak dan na Radiu Ognjišče prebira o svetniku dneva.