Ohranjeni opis mučeništva svetega Janeza in Pavla opisuje kot brata po krvi in veri. Bila sta na skrivaj mučena v svoji hiši na Monte Celiju v Rimu. Tam sta bila, v času vladavine Julijana Odpadnika 26. junija tudi pokopana. Opis tega mučeništva se je ohranil v več kot 200 rokopisih.
Janezu in Pavlu je bila zelo naklonjena hči cesarja Konstantina, ko pa je prišel na oblast Julijan Odpadnik, ki je spet želel vzpostaviti poganstvo, sta postala sumljiva. Najprej so ju poskušali nagovoriti na odpad od vere, ko pa to ni uspelo, so ju začeli mučiti.
Sveta mučenca Janeza in Pavla so vključili v Rimski mašni kanon, Hieronimov martirologij, Leonov, Gelazijev in Gregorjev zakramentarij. Vse to kaže na to, da sta bila slavna in zelo spoštovana mučenca. Molitve in Uvodi slavijo njuno bratstvo v veri, njuno mučeništvo in pogreb v Rimu. Sveti Leon Veliki je njima v čast severozahodno od vatikanske bazilike zgradil samostan, ki je obstajal vse do XV. stoletja.
V Rimu na Monte Celiju se nahaja bazilika svetih mučencev Janeza in Pavla, ki jo je papež Gregor Veliki določil kot eno od postnih bogoslužnih postaj. Sveta mučenca sta vključena tudi v Litanije vseh svetnikov.
Učenjak Joahim de Sanctis je po temeljitem preučevanju leta 1962 izdal knjigo ‘Sveta Janez in Pavel, celimontanska mučenca’. Njegov zaključek glede njiju je takšen: “Glede na liturgične, arheološke in zgodovinske podatke, kritik besedil o mučeništvu, ter po uvidu v nasprotne predpostavke, je po mojem mnenju jedro izročila o svetem Janezu in Pavlu nedvomno avtentično, čeprav ostaja negotovost glede nekaterih podrobnosti.
Vir
V Rimu, spomin svetih: Janeza in Pavla, katerih imenu je posvečena bazilika na gori Celio [čélijo], pri pobočju Scáura [skávra], pod zaščito senatorja Pamáhija.
Vir
Do pokoncilske preureditve svetniškega koledarja je bil na današnji dan tudi spomin rimskih mučencev Janeza in Pavla, imenovana sta bila tudi v mašnem kanonu in v litanijah vseh svetnikov.
Nihče ne dvomi, da sta ta dva krščanska pričevalca res živela in tudi njuno splošno češčenje je ugotovljeno, težava je v tem, da je v njunih življenjepisih veliko podatkov, ki si med seboj nasprotujejo, zato je papeška komisija, ki je sestavljala sedanji bogoslužni koledar, sklenila, da se njun god opusti.Navajamo ga pa zato, ker sta po mnogih koledarjih še vedno natisnjeni njuni imeni in verjetno kdo tudi na Slovenskem danes goduje.
Vir