Kratek življenjepis blažene Katarine Volpicelli, ki izhaja iz meščanske neapeljske družine. Rojena leta 1839 je mlada Katarina že pri dvajsetih letih dojela, da obstajajo višje in pomembnejše vrednote od človeških interesov, s katerimi se je ukvarjala njena družina. Vstopila je v samostan Nenehnih častilk, kjer je odkrila intimno združenje z Bogom. Zaradi bolezni je morala zapustiti redovno skupnost. Vpisala se je v Apostolat molitve, ki so ga širili jezuiti. Leta 1874 je Katarina Volpicelli ustanovila Služabnice presvetega Srca, ki jih je papež Leon XIII. pet let kasneje imenoval “institut, ki je nastal po Božjem navdihu, saj odgovarja na potrebe tega časa”.
Služabnice presvetega Srca niso nosile posebne redovne obleke, ampak so živele skrivnost ponižnosti in brezpogojnega darovanja Jezusu v Evharistiji. Ta redovna skupnost danes šteje nekaj sto redovnic, ki žive v okoli tridesetih hišah v glavnem v Italiji. Družba Služabnic presvetega Srca je razdeljena v tri veje; Strogi red sester Služabnic, ki položijo zaobljube in živijo v sestrskem skupnostnem življenju. Potem so male služabnice, ki ne položijo zaobljub.
Njim se lahko pridružijo žene in družinske matere. Vse te dopolnjujejo karizmo služenja Cerkvi, oznanjujoč evangelij ljubezni Očeta, ki se je razodel v Kristusu. Svetna obleka, laične skupnosti, študij teologije in evangelizacija so bile za prejšnje stoletje prave novosti. Po drugem Vatikanskem koncilu so to postali stebri prenove Bogu posvečenega življenja. Katarina Volpicelli je razumela, da je za vsako obliko apostolata potrebna zvestoba Kristusu in evangeliju, zvestoba Cerkvi in njenem poslanstvu v svetu, zvestoba vsaki človeški osebi. Zato je skrbno spremljala stiske svojih sosester in uporabila svoj obstoj za nenehno darovanje same sebe. Bila je zelo občutljiva za potrebe ljudi med katerimi je živela in delovala. Njeno življenje je bilo, kot je ugotavljal postulator postopka, pravi križev pot. Preko križa je vstopila v Jezusovo srce, da bi svetu oznanjala evangelij ljubezni. Umrla je v Neaplju v 56-em letu življenja leta 1894. Vendar se njeno življenje ni končalo ta dan. S svojim življenjem, izkušnjami, dejanji in svetostjo je blažena Katarina postala sestavni del novejše Italijanske zgodovine.
Za blaženo jo je razglasil papež Janez Pavel II. leta 2001, osem let kasneje pa papež Benedikt XVI. za svetnico.
Goduje 28. decembra.
Vir
V Neaplju (v Italiji), blažena Katarina Volpicelli [volpičélji], devica, ki je bila vedno vdana pomoči ubogim in bolnim. Ustanovila je Inštitut služabnic svetega Srca in je poskrbela, da se krščanska ljubezen vedno izkazuje prilagojena potrebam časa.
Vir