V Anagni [anánji] (v Láciju, v Italiji), sveta Sekundína, devica in mučenka.
Vir
Secondina je živela v 3. stoletju v mestu Anagni in se spreobrnila v krščanstvo zaradi pridiganja svetega Magna, škofa v Traniju, mestu, iz katerega je moral prelat pobegniti zaradi protikrščanskega preganjanja. Ta je bil tudi apostol v pokrajini Frosinone in je krstil sveto Secondino, ta pa je bila zgled mnogim svojim someščanom, ki so se tako kot ona spreobrnili. Kljub svoji mladosti je pričevala za svojo vero vse do mučeništva, ki ga je po ukazu prefekta Valerijana doživela med strašnim preganjanjem, ki ga je ukazal cesar Decij. Mestni kristjani so jo ponoči pokopali v vasi Serapi, hiša, v kateri je živela, pa je za več stoletij postala kraj molitve.
Leta 1104 je bila dokončana gradnja katedrale v Anagniju, ki jo je leta 1062 začel graditi salernski škof Peter. Iz Acta Sancti Magni (iz 12. stoletja) vemo, da je škof v glavni oltar položil relikvije svetega Magna, v levi oltar pa Secondine, skupaj z Aurelijo in Neomisijo – armenskima sestrama, ki sta živeli v 9. stoletju in umrli blizu Anagnija. Druge relikvije so bile položene v desni oltar.
V kripti katedrale je občudovanja vreden niz fresk, od katerih nekatere prikazujejo ujetje, sojenje, spreobrnjenje zapornikov s strani svete Secondine, njeno zavrnitev žrtvovanja bogovom, njeno mučeništvo, dvig njene duše v nebesa, prenos njenega telesa in pokop mlade mučenke iz Anagnija.
IT
Po izročilu je bila Secundina učenka škofa Magnusa iz Tranija. Sama je s svojim učenjem zelo uspešno razsvetljevala duše poganov. Med preganjanjem pod cesarjem Decijem jo je na podlagi obtožbe nekega Tarquina v Anagniju prijel prefekt Valerianus in jo pet mesecev držal v zaporu, obtožen, da ni samo kristjanka, ampak tudi čarovnica. Med sojenjem je izjavila, da ne bo nikoli žrtvovala demonom, ampak le pravemu Bogu; nakar so ji kruto iznakazili obraz. Pod udarci mučiteljev je molila zase in za svoje sovražnike, glas iz nebes pa jo je potolažil in okrepil; ta glas so slišali tudi okoliški pogani, nakar so se mnogi med njimi spreobrnili in se dali krstiti, dokler Secundina ni med bičanjem umrla.
Secundino truplo so pokopali v Salapi – verjetno so mislili na Salpi, današnjo Zapponeto pri Foggii – in ga pozneje prenesli v Anagni.
DE
Sveta Sekundina iz Rima, znana tudi kot sveta Sekundina iz Romanuma, je bila mlada ženska, ki je dosegla mučeništvo med preganjanjem cesarja Decija sredi 3. stoletja. Njena neomajna vera in pogum v stiski sta pustila globok vpliv na ljudi okoli nje, kar je povzročilo spreobrnjenje njenih stražarjev. O zgodnjem življenju in ozadju svete Sekundine je znanega zelo malo. Vendar pa njena zgodba pride v ospredje v času vladavine cesarja Decija, ki je sprožil vsesplošno preganjanje kristjanov, da bi zatrl naraščajoči vpliv vere. Sveta Sekundina se kot goreča privrženka katoliške vere ni hotela odreči svojemu prepričanju in žrtvovati rimskim bogovom, kar so oblasti pod Decijevo oblastjo zahtevale. Zaradi zavrnitve teh ukazov so jo aretirali in privedli pred sodnike. Med sojenjem je sveta Sekundina neustrašno oznanjala svojo neomajno vero v Kristusa, tudi ob grožnjah, zaporni kazni in mučenju. Njeno pričevanje o veri se je globoko dotaknilo src njenih stražarjev, ki naj bi nadzorovali njeno zaprtje in usmrtitev.
Njeno neomajno prepričanje je stražarje ganilo in jih spreobrnilo v krščanstvo. Sodniki so bili priča njihovemu spreobrnjenju in so postajali vse bolj ogorčeni nad vplivom in odločnostjo svete Sekundine. Kljub njihovim poskusom, da bi jo zlomili s fizičnim mučenjem, vključno z bičanjem, je ostala odločna. Sveta Sekundina je na koncu podlegla krutosti svojega mučeništva. Do smrti so jo bičali v Rimu v Italiji okoli leta 250. Do zadnjega diha je bila trdna v svoji veri. Čeprav svetnica Secundina ni bila pogosto predstavljena v umetnosti in ni imela posebnega pokroviteljstva, njena zgodba priča o trajni moči in pogumu zgodnjekrščanskih mučencev. Njena neomajna vera in sposobnost spreobrnjenja ujetnikov sta zgled preobrazbene moči krščanskega sporočila tudi v najtežjih okoliščinah. Čeprav Katoliška cerkev svete Sekundine ni uradno kanonizirala, jo častijo kot mučenko. Njen praznik praznujemo 15. januarja v spomin na njeno žrtvovanje in predanost Kristusu. Sveta Sekundina Rimska je navdih za vse kristjane, da ostanejo trdni v svoji veri, tudi ko se soočajo s preganjanjem in nesrečami. Njena zgodba nas spominja na pomen neomajne predanosti Bogu in preobrazbene moči vere.
EN
Rodila se je v 2. ali 3. stoletju v mestu Anagni (v današnji pokrajini Frosinone) v Italiji. Krščansko vero naj bi sprejela v mladosti pod vplivom pridiganja škofa Magna iz Tranija, ki je prišel v pokrajino Frosinone očitno zaradi sproženega preganjanja. Sekundina se je po nekaj pripravah dala krstiti in bila drugim spreobrnjencem zgled pogumnega in pogumnega življenja v veri. Ne odvrnejo je niti napredujoče preganjanje in dekret prefekta Valerijana, ki jo je stal življenja. Po nekaterih pričevanjih naj bi bila do smrti bičana okoli leta 250.
Freske v kripti katedrale v Anagniju iz leta 1104 prikazujejo njeno aretacijo, zapor in spreobrnjenje zapornikov, zavrnitev žrtvovanja božanstvu in mučeništvo. Relikvije svete Sekundine so shranjene v katedrali na levem oltarju.
CZ