V Carigradu, sveta mučenca: Tígrij, duhovnik, in Evtrópij, lektor, ki sta bila lažno obtožena požara, v katerem sta zgoreli glavna cerkev in kurija, hiša senata, češ da sta se maščevala za izgon Janeza Zlatoustega. Trpela sta pod prefektom mesta Optátom, ki je bil heretik in sovražnik krščanske vere. († 406)
Vir
Svetnika Tigrij in Evtropij, duhovnik in lektor, sta bila v času cesarja Arkadija neupravičeno obtožena, da sta zažgala glavno cerkev in dvorano konstantinopelskega senata, da bi se maščevala za izgon svetega Janeza Krizostoma, katerega privrženca sta bila.
Janez Krizostom, nadškof cesarskega mesta, je bil dejansko izgnan zaradi zarote svojih sovražnikov, ki so se leta 403 zbrali na sinodi. Pozneje je bil odpoklican v domovino, vendar je moral po vrnitvi s cesarico Evdoksijo ponovno oditi v izgnanstvo v Armenijo.
Tigrija in Evtropija je nato preganjal prefekt Optat, ki je sovražil krščansko vero, čeprav je prav tako zavrnil žrtvovanje poganskim bogovom.
Oba svetnika so častili kot mučenca, čeprav je morda le Evtropij takoj umrl zaradi krutega mučenja, ki sta mu bila izpostavljena, da bi od njiju izsilili podatke o vzroku požara. Po „Dialogu“, ki se pripisuje Pallasu, je bil Tigrij dejansko evnuh, ki je bil drag Krizostomu in so ga izpustili, da bi ga poslali v izgnanstvo v daljno Mezopotamijo. Vendar sta oba veljala za mučenca, ker sta se uprla številnim mučenjem in zavrnila priznanje, zato ju Martyrologium Romanum obeležuje 12. januarja.
IT
Sveti Tigrij, znan tudi kot Tygrius, je bil duhovnik iz Konstantinopla, znan po svoji dejavni podpori svetemu Janezu Krizostomu med njegovim izgnanstvom. Tigrij je imel ključno vlogo pri zagovarjanju Krizostomovih naukov in obrambi njegovega značaja, kar je na koncu pripeljalo do njegove aretacije in izgnanstva. Tigrijevo duhovniško življenje sta zaznamovala predanost Cerkvi in prizadevanje za pravičnost. Tesno se je povezal s Krizostomom, uglednim teologom in konstantinopelskim nadškofom, ki je bil leta 404 po krivici izgnan iz mesta. Tigrij se je zaradi morebitnih posledic odkrito zavzemal za Krizostomovo zadevo. Kot odločen zagovornik Krizostomovih naukov je Tigrij pogumno spregovoril proti pokvarjenim in zatiralskim praksam, ki so pestile verske in politične institucije v mestu. Da bi Tigrija utišali in oslabili vpliv njegove podpore Krizostomu, so se njegovi nasprotniki domislili načrta, da bi ga lažno obtožili poskusa požiga konstantinopelske katedrale in senata. Izmišljene obtožbe proti Tigriju so bile nedokazljive in neutemeljene ter so služile le kot izgovor za njegovo odstranitev iz Konstantinopla. Bil je aretiran in nato izgnan, prisiljen je zapustiti svoje ljubljeno mesto in se soočiti z negotovo prihodnostjo. Kljub tem nepravičnim okoliščinam je Tigrij ohranil svojo vero in odpornost ter se oprl na svojo neomajno predanost Bogu. Čeprav podrobnosti o Tigrijevem življenju med izgnanstvom večinoma niso dokumentirane, je znano, da je ostal zvest svojemu duhovniškemu poklicu. Kljub fizični razdalji med njim in Krizostomom je Tigrij še naprej nudil podporo s pismi in molitvami ter tako zagotovil, da njegov glas ne bo utihnil. Sveti Tigrij je umrl okoli leta 405 v Mali Aziji, ki je bila v tistem času regija s pomembnim krščanskim vplivom. Umrl je mirno, saj je svoje življenje posvetil služenju Cerkvi in zavzemanju za pravičnost. Čeprav je bil kanoniziran pred uradno ustanovitvijo Kongregacije za zadeve svetnikov, je Tigrij v katoliški tradiciji priznan kot svetnik. Čeprav ni posebej povezan z nobenim zavetništvom, sveti Tigrij ostaja navdih zaradi svoje neomajne predanosti resnici, obrambe sočloveka ter zavezanosti načelom pravice in pravičnosti. Njegov praznik praznujemo 12. januarja, ko se verniki spominjajo in občudujejo njegovo življenje in prispevek h krščanski veri.
EN
Sveti Evtropij, znan tudi kot Eutropios, je bil v 4. in 5. stoletju v Konstantinoplu predan kristjan in vplivna osebnost. V mestu je služil kot lektor in dejavno podpiral slavnega svetega Janeza Krizostoma v času njegovega izgnanstva. Evtropij se je rodil v Konstantinoplu, prestolnici Vzhodnorimskega cesarstva (Bizantinskega cesarstva), konec 4. stoletja. O njegovem zgodnjem življenju in družinskem ozadju je malo znanega. Vendar je bila njegova predanost krščanski veri očitna, ko je opravljal verski poklic. Kot lektor je imel Evtropij pomembno vlogo v cerkvi v Konstantinoplu. Položaj lektorja je vključeval branje in recitiranje Svetega pisma med bogoslužjem, pri čemer je zbranim vernikom posredoval sveta besedila. Evtropij je to odgovornost prevzel z velikim spoštovanjem in predanostjo ter dosegel globoko poznavanje in razumevanje krščanskih naukov. Med bivanjem v Konstantinoplu je bil Evtropij tesno vpleten v burne dogodke ob izgonu svetega Janeza Krizostoma, enega najvidnejših cerkvenih očetov tistega časa. Krizostom, znan po svojih zgovornih pridigah in brezkompromisni drži proti korupciji, se je soočal z nasprotovanjem in preganjanjem tako v Cerkvi kot na cesarskem dvoru. Evtropij je kot vdani podpornik Krizostoma neustrašno zagovarjal svetnikove nauke in njegovo pravično stvar. Vendar njegova neomajna zvestoba ni ostala neopažena pri Krizostomovih nasprotnikih. Da bi Eutropija utišali, so si proti njemu izmislili lažne obtožbe, češ da je zarotniško zažgal konstantinopelsko katedralo in stavbo senata. Po nesrečnem razpletu dogodkov je bil Evtropij aretiran in nato izgnan iz Konstantinopla. Kljub izmišljenim obtožbam je krivično kazen prenesel z milostjo in vztrajnostjo ter pokazal neomajno predanost svoji veri in ljubljenemu mentorju, svetemu Janezu Krizostomu. Evtropij je svoje izgnanstvo preživel v Mali Aziji, kjer je zadovoljno nadaljeval svojo duhovno pot daleč od ljubljenega Konstantinopla. Ostal je predan svoji vlogi lektorja, vestno širil nauk Cerkve in dvigoval duha drugim kristjanom v izgnanstvu. V začetku 5. stoletja, okoli leta 405, je sveti Evtropij v Mali Aziji umrl zaradi naravnih vzrokov. Čeprav so njegovo življenje zaznamovale preizkušnje in preganjanja, sta mu neomajna vera in predanost Cerkvi zagotovili mesto med svetniki. Čeprav zavetništvo in patronat svetega Evtropija nista posebej zapisana, njegova zgodba opominja na pogumno in neomajno predanost, ki so jo izkazovali številni kristjani skozi zgodovino. Njegova kanonizacija, čeprav v predkoncilskem obdobju ni bila uradno priznana, priča o njegovem krepostnem življenju in trajnem vplivu na prebivalce Konstantinopla v času velikih pretresov v Cerkvi.
EN
Junija leta 404 je bizantinski cesar Arkadij izgnal konstantinopelskega nadškofa svetega Janeza Krizostoma, ker je pogumno nasprotoval nekaterim razuzdanim zabavam, ki so se odvijale v mestu. Duhovnik Tigrij, znan po svoji krotkosti in sočutju do ubogih, in lektor Evtropij, mladenič brezhibnega življenja, sta bila med mnogimi, ki so ostali zvesti izgnanemu nadškofu. Ko je kmalu po Krizostomovem odhodu v katedrali svete Sofije izbruhnil požar, so nadškofovi shizmatični sovražniki in poganski prefekt Konstantinopla Krizostomove privržence lažno obtožili, da so požar zanetili. Mnogi so bili aretirani, med njimi Tigrij in Evtropij. Evtropija so zasliševali z mučenjem, vključno z bičanjem, sežiganjem mesa ter trganjem lic in bokov z železnimi žeblji, vendar je vztrajno zavračal njihove zahteve po lažnem priznanju. Kmalu zatem je zaradi ran umrl. Tigrija so bičali in mučili na rešetkah. Kasneje naj bi bil izgnan.
EN
Sveti Tigrij je bil duhovnik, sveti Evtropij pa lektor v cerkvi v Konstantinoplu v času cesarja Arkadija (395-408). Sveti Tigrij je bil znan po svoji krotkosti in sočutju do ubogih, sveti Evtropij pa je bil mladenič z neoporečnim življenjem. Oba sta bila zvesta privrženca svojega nadškofa, svetega Janeza Krizostoma. Evtropij je bil evnuh in osvobojeni suženj, ki je bil svetemu Janezu zelo drag.
Junija 404 je bil sveti Janez izgnan iz mesta, kmalu zatem pa je izbruhnil požar v katedrali Hagia Sofija in mestnem senatu. Nadškofovi shizmatični sovražniki in poganski konstantinopelski prefekt Optat so Krizostomove privržence lažno obtožili, da so požar zanetili kot protest proti izgonu. Mnogi so bili aretirani in podvrženi mučenju, med njimi Tigrij in Evtropij.
Namen mučenja je bil od njiju pridobiti informacije o vzroku požara, vendar oba nista mogla dati nobenih informacij. Eutropija so mučili z bičanjem in sežiganjem mesa z baklami, medtem ko so mu z železnimi kljukami raztrgali lica in boke. Vendar je vztrajno zavračal njihove zahteve po lažnem priznanju. Tigrija so bičali in mučili na rešetkah.
Evtropij je bil med mučenjem ubit, medtem ko je Tigrij očitno preživel in bil deportiran v Mezopotamijo. Vendar sta oba počaščena kot mučenca. Njun spominski dan v Martyrologium Romanum je 12. januar.
NOR