V Teanu (v Kampániji), spomin svetega Amázija, škofa.
Vir
Teano, mesto v Kampaniji, praznuje 23. januarja god svetega Amazija, svojega drugega škofa. O njem sta znana dva življenjepisa (BHL, I, str. 58–59, št. 354–355). Izgnan z Vzhoda v času cesarja Konstancija (337–361) je Amazij, takrat duhovnik, prišel v Rim in se zatekel k papežu Juliju I. (337–352), ki ga je poslal oznanjat v Kampanjo.
Bilo je v obdobju arianskih bojev, ko so bila mesta pogosto razdeljena na dve stranki. Ker ga je arianska stranka izgnala iz Sore, se je odpravil v Teano, kjer je bil izvoljen za škofa in kjer je okoli leta 356 v miru umrl. Prebivalci Sore so v njegovo čast zgradili cerkev, da bi s tem poravnali storjeno krivico.
IT
Po izročilu je Amazij – morda zaradi sporov s privrženci arianizma – prišel v Rim, kjer mu je rimski škof Julij I. naložil širjenje vere. V Sori je ozdravil hromega dečka in storil druge čudeže, vendar so ga arianci nato ponovno izgnali. Odšel je v Teano, kjer ga je sprejel diakon Urban – kasnejši teanški škof Urban – ter od leta 346 postal drugi škof mesta kot naslednik Parizija.
Zavetnik Teana
DE
Drugi škof Teana v Italiji, zahodno od Capue. Grške narodnosti, ki je po nekaj časa trajajočem apostolskem delovanju, celo ob smrtni nevarnosti, bil izvoljen za teanškega škofa s strani duhovništva in ljudstva ter posvečen v Rimu po papežu Juliju okoli leta 346. Zaslovel je ne le v svoji cerkvi, temveč tudi v številnih drugih krajih Italije po svoji svetosti, čudežih in spreobrnitvah, ki jih je dosegel. Umrl je v času papeža Liberija in cesarja Konstancija po letu 355.
FR
Teano v italijanski Kampaniji praznuje 23. januarja god svetega Amazija, sozavetnika mesta, ki se ga spominjajo kot njegovega drugega škofa, naslednika svetega Pariza. O njem je znano »Življenje« (Vita), ki izhaja iz dejanj teanške cerkve in ga je neki napolitanski avtor povzel ter posredoval naprej, zato se nam je ohranilo v dveh različicah.
Čeprav vsebuje legendarne podrobnosti in pripovedne klišeje, ki so lastni tem zvrstem, ko obravnavajo svoje osebnosti z velike časovne razdalje, vsebuje tudi podrobnosti, ki so lahko verodostojne:
Izročilo pravi, da je bil vzhodnega rodu, duhovnik, ki pa je, tako kot mnogi drugi pravoverni verniki, pobegnil na Zahod pod pritiskom arianskih preganjanj. Tako je prispel v Rim v času cesarja Konstancija II. (od 337 do 361) in papeža Julija I. (od 337 do 352). Ta ga pošlje oznanjat v Kampanjo. Tudi v preostalem delu krščanstva je bila v vsakem kraju arianska in pravoverna stranka. Prispé v Soro, kjer je gospodovala arianska kriva vera, in tam stori čudež, da bi pokazal resnico nicejske vere, toda prebivalci Sore se ne spreobrnejo, temveč ga izženejo iz mesta.
Nato se poda v Teano, ki je bilo takrat brez škofa, in je izvoljen za škofa te na novo ustanovljene škofije, sufraganske (podrejene) napolitskemu sedežu, in življenjepis (Vita) navaja, da ga je sam papež posvetil v škofa. Po škofovstvu, ki so ga potrjevali njegova modrost in dar ozdravljanja, je okoli leta 356 v miru umrl na svojem sedežu. Prebivalci Sore so mu v čast – kesajoč se – postavili baziliko, kar naj bi bilo prvo pričevanje njegovega čaščenja, čeprav napolitanska različica življenjepisa pravi, da so jo zgradili Teančani.
ES
Vsi prevodi so neuradni, za osebno, pastoralno in študijsko rabo.
Prevod in ureditev: svetniki.org. Besedilo nima statusa uradnega cerkvenega prevoda.
Views: 14