V popisih svetih apostolov se nahaja tudi sv. Bartolomej. Omenjajo ga Matejev, Markov in Lukov evangelij, ter Apostolska dela. Njegovo ime izhaja iz “Bar Talmaj”, kar pomeni Bar Talmajev sin. Od tod njegova latinska oblika Bartholomaeus, po naše Bartolomej ali ljudsko Bartol.
Evangelist sv. Janez pri opisovanju pričevanj prvih učencev, navaja tudi zanimivo srečanje med Filipom in Natanaelom, kasneje pa še med Jezusom in Natanaelom. Takole piše:
“45 Našel je Natánaela in mu rekel: »Našli smo njega, o katerem so pisali Mojzes v postavi in preroki: Jezusa, Jožefovega sina iz Nazareta.«
46 Natánael mu je dejal: »Iz Nazareta more biti kaj dobrega?«
Filip mu je rekel: »Pridi in poglej!«
47 Ko je Jezus videl, da Natánael prihaja k njemu, je rekel o njem: »Poglejte, pravi Izraelec, v katerem ni zvijače.«
48 Natánael mu je dejal: »Od kod me poznaš?« Jezus mu je odvrnil: »Preden te je Filip poklical, sem te videl, ko si bil
pod smokvinim drevesom.«
49 Natánael mu je odgovoril: »Rabi, ti si Božji Sin, ti si Izraelov kralj.«
50 In Jezus je odgovoril in mu rekel: »Ker sem ti rekel, da sem te videl pod smokvinim drevesom, veruješ? Še več kot to boš videl.«
51 In rekel mu je: »Resnično, resnično, povem vam: Videli boste nebesa odprta in Božje angele hoditi gor in dol nad Sinom človekovim.« (Jn 1,45-51).”
Prevajalci Svetega pisma niso povsem prepričani, da je omenjeni Natanael v resnici Bartolomej. Večina razlogov pa govori v prid istovetnosti. oz. da gre za istega človeka. Natanael naj bi bilo njegovo lastno ime, Bartolomej pa bi ustrezalo priimku. Čeprav v okoljih tistega časa, še posebno v judovskem, ni bilo priimkov v sedanjem smislu, pa so vseeno za eno osebo pogosto obstajala dva imena. Glede na to bi lahko bila Natanael in Bartolomej dva imena za isto osebo.
Bartolomej je bil po rodu iz Kane Galilejske, kjer je v trajen spomin zgrajena njemu posvečena cerkev. Po prvotnem oklevanju je Natanael postal Jezusov učenec in apostol. To oklevanje nas ne sme preveč presenetiti, saj je bilo tedaj več lažnih prerokov, ki so hodili po Palestini kazali nase s prstom ali se ponašali s prerokbami o Mesiju, bili pa so navadni šarlatani. Zato resen in preudaren Izraelec ni mogel zlahka priznati nekoga za Mesija. Ko pa se je prepričal, da je Jezus Mesija, je z njim ostal in ga spremljal. Jezus ga je že pri prvem srečanju pohvalil kot ‘pravega Izraelca, v katerem ni zvijače’, torej kot preprostega, poštenega, dobronamernega in iskrenega človeka,
Po prihodu Svetega Duha nad apostole je tudi Bartolomej odšel misijonarit. Kasneje mu izročila pripisujejo zelo dolga misijonska potovanja, celo do Indije, kar pa se ne da z gotovostjo potrditi. Lahko pa iz izročil izhaja dokaj gotov zaključek, da je bil Bartolomej zelo aktiven in dinamiče apostol, kar je verjetno in razumljivo. Prevzet z močjo Svetega Duha od zgoraj, je tudi on začel oznanjati radostno vest in temu posvetil celo svoje življenje, ki je bilo na koncu zaključeno z mučeniško smrtjo.
Po apokrifih je Bartolomej oznanjal Evangelij najprej v Indiji, nato pa v Armeniji kjer je bil tudi mučen in to na najokrutnejši način. Odrli so mu kožo in nato odsekali glavo. To strašno mučeništvo je ovekovečil Michelangelo v Sikstinski kapeli, kjer je na svoji veličastni sliki Poslednja sodba sv. Bartolomeja prikazal, kako svetnik drži v roki svojo kožo. Na tej koži je umetnik naslikal svoj portret.
Relikvije sv. Bartolomeja so v VI. stoletju prenesene iz Vzhoda na Zahod in to najprej na otok Lipari v Tirenskem morju. Od tam so relikvije prenesli v grad Benevent. Tudi tu niso ostale trajno, saj se jih je leta 983 dokopal cesar Oton III. in jih dal prenesti v Rim, kjer so položene v cerkev sv. Bartolomeja na otočku sredi reke Tibere. Na tem otočku je bilo že v pogansko – rimskem času poznano svetišče boga Eskulapa, kiso ga častili kot boga zdravnikov in medicine. Zamenjalo gha je svetišče svetega Bartolomeja. Krščanski verniki so se v priprošnji zatekali k Bartolomeju v raznih boleznih, posebno pri vseh vrstah krčev, kožnih in živčnih boleznih. Kot zaščitnika ga priznavajo obrtniki, ki izdelujejo predmete iz kože, posebno usnjarji, pa tudi kmetje in pastirji.
Apostol Bartolomej goduje 24. avgusta.
Vir
Jernej, imenovan tudi Natanael ali Bartolomej, je po vsej verjetnosti ena in ista oseba; na seznamu apostolov namreč Natanael izrecno ni omenjen, povsod pa se Jernej omenja skupaj s Filipom. Filip in Jernej sta bila prijatelja, še preden sta spoznala Jezusa. Filip je bil tisti, ki je Jerneja pripeljal k Jezusu in mu ga prestavil. Gre za prav zanimivo srečanje: ko mu je namreč Filip že prej ves navdušen govoril o Jezusu iz Nazareta, se je Jernej začudil, češ: »Iz Nazareta more priti kaj dobrega?« Nazarečani namreč niso bili ravno na dobrem glasu. Ko sta se spoznala, je Jezus najprej pohvalil to njegovo odkritosrčnost in poštenost, popolnoma pa ga je »razorožil«, ko mu je povedal, da ga je že prej spoznal pod smokvinim drevesom. Jernej je bil tako eden izmed prvih apostolov, ki jih je Gospod poklical. Srečamo ga med njimi tudi na obali Genezareškega jezera, ko se jim prikaže vstali Jezus. Po poznejšem izročilu je kot potujoči pridigar odšel v Armenijo, Indijo in Mezopotamijo in tam oznanjal evangelij. Povsod je doživljal velik uspeh, zaslovel je zlasti zaradi svoje sposobnosti zdravljenja bolnikov, predvsem obsedenih. Tako je bilo tudi na zadnji postaji njegovega oznanjevanja: v glavnem mestu Armenije je obsedenosti od hudega duha ozdravil hčer kralja Polimija. Kralj in njegova družina so se spreobrnili, poganski duhovniki pa so v besu proti Jerneju naščuvali kraljevega brata Astiaga. Ta ga je ukazal ujeti in zverinsko mučiti, na koncu pa ga je obsodil na perzijsko smrtno kazen: živemu so mu potegnili kožo s telesa in ga križali, po nekaterih virih pa obglavili.
Ime: Njegovo pravo ime je bilo Natanael, kar pomeni »božji dar«, ime Jernej pa izhaja iz latinskega oz. grškega imena Bartolomej, to pa je izpeljanka iz hebrejske besede bar tolmai, »sin orača«.
Rodil se je v prvem stoletju v Kani v Galileji, umrl pa prav tako v prvem stoletju v mestu Albanopolis v Armeniji.
Družina: O njegovi družini ni nič znanega, edino, kar bi lahko sklepali iz izvora imena je, da je bil Jernejev (Bartolomejev) oče orač.
Zavetnik: rudarjev, mesarjev, knjigovezov, krojačev, kmetov, vinogradnikov, pekov, pastirjev, sedlarjev, strojarjev, čevljarjev, rokavičarjev, štukaterjev, trgovcev z oljem, sirom in soljo; priprošnjih proti živčnim boleznim, trzanju in kožnim boleznim; zavetnik več mest: Frankfurta, Maastrichta, Plzna, Altenburga, škofije Liege.
Upodobitve: Upodabljajo ga večinoma s kratkimi, temnimi in skodranimi lasmi in kratko pristriženo brado (izjemoma ima lahko tudi svetle lase in dolgo svetlo brado); pogosto je oblečen v bel plašč, obut v sandale ali bos. V desnici drži nož, s kakršnim so ga odrli, pogostokrat drži čez roko svojo odrto kožo ali pa ima v rokah odsekano glavo.
Običaji: Jernejevo je bil ponekod velik kmečki praznik.
Pregovori: Jernejevo je dan za nabiranje zdravilnih zelišč, saj imajo ta dan posebno moč. Jernejevo je bil nekoč dan, ko so se plačevale obresti in računi, in dan zahvale za pospravljeno žetev. Veliko je tudi z njim povezanih vremenskih pregovorov: Če je na sv. Jerneja dan lepo, bo lepa jesen. Kakor sv. Jernej vremeni, se vsa jesen drži. Sveti Jernej v kožuhu mašuje. Sveti Jakob ima bučo, sv. Jernej jo pa izprazni.
Vir2
»O Bartolomeju nimamo posebnih podatkov. Njegovo ime se namreč pojavlja vedno le v seznamih dvanajsterih in torej nikoli v središču katerega koli poročila. Natanael je bil doma iz Kane; torej je mogoče, da je bil priča velikega »znamenja«, ki ga je Jezus storil v onem kraju (prim. Jn 2, 1-11). Enačenje Bartolomeja z Natanaelom »ima verjetno razlog verjetno v tem, da je Natanael v prizoru o poklicanosti, o katerem poroča Janezov evangelij, postavljen ob Filipa. To se pravi na tisto mesto, ki ga zavzema Bartolomej v seznamih apostolov v drugih evangelijih. Filip je Natanaelu sporočil, da so našli tistega, ”o katerem so pisali Mojzes v postavi in preroki: Jezusa iz Nazareta, Jožefovega sina.” Kakor vemo, mu je Natanael izrekel precej hudo podcenjevanje: ”Iz Nazareta? Ali more od tam priti kaj dobrega” (Jn 1,56a). Ta oblika zavrnitve je za nas pomembna. Iz nje namreč vidimo, da po judovskih pričakovanjih Mesija ni mogel izhajati iz tako nepomembnih vasi kot je Nararet (prim. Tudi Jn 7,2). Hkrati pa tudi razločno kaže svobodo Boga, ki nas preseneča v naših pričakovanjih in ga najdemo prav tam, kjer ga ne bi pričakovali.«
Natanaelov odgovor zavrnitve pa ni njegov dokončen »ne« Jezusu iz Nazareta. Papež Benedikt XVI. v svoji katehezi nadaljuje: »Evangelist nam poroča, da je Jezus, ko je videl prihajati Natanaela, vzkliknil: ”Tu prihaja pravi Izraelec, mož brez zlaganosti” (Jn 1,47). Gre za pohvalo. A pohvala prebudi Natanaelovo radovednost. Presenečen odvrne: ”Odkod me poznaš?” (Jn 1,48a). Jezusov odgovor ni takoj razumljiv. Jezus reče: ”Še preden te je Filip poklical, sem te videl pod smokvinim drevesom” (Jn 1,48b). Ne vemo kaj se je dogajalo pod smokvinim drevesom. Očitno gre za odločilen trenutek v Natanaelovem življenju. Čuti, da so se ga te Jezusove besede najgloblje dotaknile. Čuti se razumljenega in dojame: ta mož ve vse o meni, on ve in pozna pot življenja, temu možu se morem resnično zaupati. In tako odgovori z lepo in jasno veroizpovedjo, ko reče: ”Rabi, Učenik, ti si Božji Sin, ti si Izraelov kralj!” (Jn 1,49). V tej izpovedi je podan prvi pomembni korak na poti zvestobe do Jezusa.«
»O nadaljni apostolski dejavnosti Bartolomeja-Natanaela (Jerneja) nimamo natančnih podatkov. Od srednjeka veka dalje se je razširila pripoved o njegovi smrti, češ, da so mu slekli kožo pri živem telesu. Ta pripoved je nato postala zelo popularna.« Micheangelo je v Sikstinski kapali naslikal sv. Bartolomeja, »ki v levi roki drži svojo kožo, na kateri je umetnik zapustil lastno podobo. Relikvije svetnika častijo tu v Rimu v njemu posvečeni cerkvi na otoku na Tiberi. Za zaključek sveti oče poda misel, da je mogoče živeti in izpričevati zvestobo do Jezusa tudi brez odpravljanja nenavadnih del.«
Vir: RV, petek, 24. avgust 2012,
Nekaj iz Svetega Pisma NZ
V pismih svetih apostolov se omenja tudi sv. Bartolomej. Omenja ga Matejev, Markov in Lukov Evangelij ter Apostolska Dela. Njegovo ime izvira od “Bar Talmaj”, kar pa pomeni Talmajev sin. Od tu je njegovo latinizirano ime Bartholomaeus, po naše Bartolomej ali ljudsko Bartol.
Sv. Janez Evangelist, opisujoč oznanjevanje prvih učencev, navaja tudi zanimivo srečanje, najprej med Filipom in Natanaelom, in zatem med Jezusom in Natanaelom. Tukaj vam navajam iz tega srečanja!
“Filip sreča Natanaela, in mu reče: ‘Našli smo tistega o katerem je pisal Mojzes v Postavi, in prav tako Preroki! To je Jezus, sin Jožefa iz Nazareta.’
– ‘Iz Nazareta more biti kaj dobrega?’ mu reče Natanael.
– ‘Pridi in poglej!’ mu odvrne Filip.
Jezus opazi Natanaela, da se mu približuje, pa reče za njega: ‘Poglejte pravi Izraelec, v katerem ni zvijače.’
– ‘Od kod me poznaš?’ ga vpraša Natanael.
– ‘Preden te je Filip poklical – mu odgovori Jezus – sem te videl, ko si bil pod smokvinim drevesom.’
– ‘Rabbi – mu odvrne Natanael – ti si Božji Sin! Ti si Izraelov kralj.’
Jezus mu odgovori: ‘Ker sem ti rekel, da sem te videl pod smokvinim drevesom, veruješ! Še več kot to boš videl! Resnično, resnično, povem vam – doda Jezus – videli boste nebesa odprta in Božje angele hoditi gor in dol nad Sinom Človekovim'” (Jn 1,45-51).
Prevajalci Svetega Pisma niso prav povsem prepričani, ali je ta Natanael tudi istoveten z Bartolomejem. Večina razlogov govori v prid istovetnosti, tj. da je tukaj beseda o enem človeku. Natanael bi bil lastno apostolovo ime, in Bartolomej je tisto ki bi odgovarjalo našemu priimku. Čeprav v starejši, posebno v Judovski, ni bilo priimka v našem smislu, čeprav sta za eno osebo obstajala dva imena. Po tem, bi lahko bila Natanael in Bartolomej, dva imena, za eno in isto osebo.
Bartolomej naj bi izviral iz Kane Galilejske, kjer je trajni spomin na njega, tam je ohranjena cerkev, ki je posvečena njemu na čast. Po prvotnem oklevanju, Natanael postane Jezusov učenec in apostol. To oklevanje nas ne sme preveč presenetiti, ker je bilo tedaj veliko lažnih prerokov, ki so šli skozi Palestino, kazali s prstom na sebe, ali pa se delali, da so predhodniki Mesije, ampak so bili navadni šarlatani (mazači). Zato nek resen in trezen Izraelec, ni mogao kar tako na lahko priznati nekoga za Mesija. In, ko se je potrdilo, da je Jezus Mesija, on ob njem pristane, in gre za njim. Jezus ga je že pri prvem srečanju pohvalil kot “pravega Izraelca, v katerem ni zvijače”, s tem, da ga označi, kot enostavnega, poštenega, dobronamernega in iskrenega človeka.
Po prihodu Svetega Duha nad apostole, se je tudi Bartol podal na misijonarjenje. Kasneje mu izročilo pripisuje zelo dolga misijonska potovanja, celo do Indije, kar pa se ne more z verjetnostjo potrditi. No iz izročila se lahko izbere prilično verjeten zaključek, da je bil Bartol zelo aktiven in dinamičen apostol, kar pa je verjetno tudi razumljivo. Prežet z močjo Duha od zgoraj, je odšel tudi on za oznanjevalca Vesele novice, ki je temu delu posvetil vse svoje življenje, ki ga je na koncu zapečatil z mučeniško smrtjo.
Po apokrifinih evangelijih, je Bartolomej najprej oznanjeval Evangelij v Indiji, in šele potem v Armeniji, kjer je bil tudi mučen, in to na najbolj krut način. Odrezali so mu kožo, in potem so mu odsekali glavo. To strašno mučeništvo je ponazoril v Sikstinski kapeli slikar Michelangelo, ki ga je prikazoval na svoji slavni sliki Zadnje sodbe sv. Bartola, kako porezan drži svojo kožo v roki. Na tej koži je umetnik naredil svoj portret.
Relikvije sv. Bartola so v 6. stoletju bile prenesene iz Vzhoda na Zahod, in to najprej na otok Lipari v Tirenskem morju. Od tu so bile relikvije prenesene v mesto Benevent. Ampak tudi tukaj niso trajno ostale, ker jih je leta 983 čuval cesar Oton III, ter jih dal prenesti v Rim, kjer so bile položene v cerkvi Sv. Bartola na otočku sredi reke Tibere. Na tem otočku je že v pogansko-rimskem obdobju bilo znano svetišče, ki je bilo povzdignjeno na čast boga Eskulapa, ki se je častil kot bog zdravnikov in medicine. Zamenjalo ga je svetišče svetega Bartola. Krščanski verniki so se zatekali v priprošnjo Bartolu v raznih boleznih, posebno pri hibah raznih vrst, pri kožnih in živčnih boleznih. Kot zaščitnika se mu priporočajo strojarji, ki se ukvarjajo z izdelavo predmetov iz kože, posebno še krznarji, in tudi vaščani ter pastirji.
Vir
Praznik svetega Jerneja, apostola, ki je večinoma imenovan kot Natanael iz Kane Galilejske, katerega je h Kristusu pripeljal Filip. Pozneje ga k sebi poklical je Kristus, da mu sledi in ga pridružil dvanajsterim. Po Gospodovem vnebohodu je baje oznanjal Gospodov Evangelij v Indiji in bil tam ovenčan z mučeništvom.
Vir
Dvanajsteri apostoli, Jezusovi izbrani učenci, so bili zelo pisana druščina. Med njimi je bil tudi Jernej, ki ga sinoptiki (evangelisti Matej, Marko in Luka) pod imenom Bartolomej navajajo nekje v sredini seznama apostolov. Evangelist Janez pa na začetku svojega evangelija pripoveduje, kako je božji Učitelj v svojo ‘šolo v naravi’ poklical nekega Natanaela. Razlagalci Svetega pisma pravijo, da sta Natanael in Bartolomej-Jernej ena in ista oseba.
Kratko poročilo o Jernejevi poklicanosti je tako živo, da se ga splača slišati v celoti. – Naslednji dan je Jezus hotel oditi v Galilejo. Srečal je Filipa in mu rekel: »Hodi za menoj!« Filip je bil doma iz Betsajde, iz Andrejevega in Petrovega rodnega mesta. Filip je srečal Natanaela in mu rekel: »Našli smo njega, o katerem so pisali Mojzes v postavi in preroki. To je Jezus, Jožefov sin iz Nazareta.« Natanael pa mu je rekel: »Iz Nazareta more priti kaj dobrega?« Filip mu je odvrnil: »Pridi in poglej!« Ko je Jezus videl, da Natanael prihaja k njemu, reče o njem: »Poglejte, pravi Izraelec, v katerem ni , zvijače.« Natanael ga vpraša: »Odkod me poznaš?« Jezus mu odvrne: »Preden te je Filip poklical, sem te videl, ko si bil pod smokvinim drevesom.« Natanael mu pravi: »Učenik, ti si božji Sin, ti si Izraelov kralj.« Jezus mu odvrne: »Ker sem ti rekel, da sem te videl pod smokvinim drevesom, veruješ? Še več kot to boš videl« (Jn 1, 43–50).
Na podlagi tega srečanja nekateri življenjepisci apostola Jerneja slikajo kot do kraja iskrenega in poštenega človeka. Bil je pravi ‘božji dar’, kar pomeni ime Natanael, družbi Jezusovih učencev. Vanjo je prinašal vedrino, sproščenost.
Škoda, da o tem apostolu v evangelijih in Apostolskih delih ni zapisano več kot to, kar smo prebrali zgoraj. Doma je bil iz galilejske Kane, kjer je Jezus storil prvi čudež. Očetu je bilo ime Tolmaj (Bartolomej pomeni Tolmajev sin). V času, ko je hodil z Jezusom po Palestini, ni povedal ali storil nič takega, kar bi se evangelistom zdelo vredno zapisati. Po Gospodovem vstajenju ga srečamo z drugimi apostoli ob Genezareškem jezeru, kjer so lovili ribe, ko se jim je prikazal Vstali.
Izročilo ve povedati, da je Jernej oznanjal evangelij v Indiji, Mezopotamiji, v raznih pokrajinah Male Azije, Armeniji in morda celo v Egiptu. Umrl naj bi mučeniške smrti v armenskem glavnem mestu Albanopolis: na ukaz kralja Astiaga so mu živemu potegnili kožo s telesa, potem pa ga obglavili ali križali. Kot svojega zavetnika sv. Jerneja častijo knjigovezi, usnjarji, rokavičarji, strojarji, čevljarji, skratka vsi, ki imajo opravka z usnjem (kožo), pa tudi kmetje, viničarji in pastirji. Na podobah ima v eni roki nož, s katerim so ga drli, v drugi pa svojo kožo.
Na Slovenskem je sv. Jernej zelo češčen svetnik. V naših treh škofijah ima 28 cerkva (podružnic). Nekdaj je bilo Jernejevo pri nas velik praznik. Če vemo, da so bili nekoč vsi godovi apostolov zapovedani prazniki, je samo po sebi razumljivo, da se na Jernejevo ni smelo orati. Ponekod so tega dne razobesili vso zimsko obleko in perilo, da se je prevetrilo in sicer v spomin, da so sv. Jerneju živemu kožo odrli.
Vir
Iz knjige Svetnik za vsak dan Silvestra Čuka se vsak dan na Radiu Ognjišče prebira o svetniku dneva.