V Troyesu (v Névstriji) sedanji Franciji je živel sveti Frodobért, ustanovitelj in prvi opat celenskega samostana (Moutier-Celle [mutiérsel]). († ok. 673)
Vir
Frodobert se je rodil v Troyesu v Champagne; starši so ga zaupali škofijski šoli škofa Ragnegisilla, postal je duhovnik pri tem škofu, ki ga je poslal v opatijo Luxeuil, da bi se tam naučil meniških kreposti in v domovino prinesel vonj svetosti in popolnosti. V Luxeuilu pri opatu Waldebertu (629-670) je bil v vsem ubogljiv in ponižen novinec, in ko se je po nekaj letih na željo svojega škofa vrnil v Troyes, je s seboj vzel veliko redovnikov. V postnem času se je v odmaknjeni celici posvetil neprimerljivi vzdržnosti, vendar so mu obrekovalci očitali, da je bila ta pokora lažna. Škof je nato Frodoberta zaprl v celico, pritrjeno na portik cerkve v Troyesu. Ko se je prepričal o njegovi kesanju, ga je dal izpustiti.
Frodobert je nato frankovskega kralja Klovisa II (639-657) prosil za kraj, kamor bi se lahko umaknil. Klovis mu je dal deset arpentov zemljišča, ki je pripadalo kraljevi zakladnici, Insula germanica, blizu obzidja Troyes, ki je bilo močvirje. Leta 659 je Frodobert od kraljice svete Bathilde, takratne regentke, pridobil kraljevski privilegij in po izsušitvi in naselitvi pridobljenega zemljišča zgradil celice in oratorij, posvečen knezu apostolov. Prvotni donaciji je dodal svojo dediščino in različne dobrine ter tako zagotovil blaginjo ustanove, ki je postala opatija Montier-la-Celle.
Frodobert je umrl na dan, ko je njegovo cerkev posvetil opat škof v Troyesu, na prvi dan januarja okoli leta 667. Listina iz leta 753 mu daje naslov svetnika; škof Otulph je 8. januarja 872 prenesel njegove relikvije, 23. aprila 1470 pa je Louis Raguier, škof v Troyesu, opravil še en slovesen prenos. Njegovo telo je trenutno shranjeno v cerkvi St-André v predmestju Troyes, po priznanju, ki je bilo opravljeno 30. maja 1804.
Njegovo življenje je napisal Adsone, opat v Montier-en-Der.
Praznujejo ga 1. januarja, v Troyesu pa 8. januarja.
IT
Sveti Frodobert iz Troyes, znan tudi kot Frodobert iz Moutier-la-Celle, se je rodil okoli leta 600 v Troyesu v Franciji. Izobraževal se je v katedralni šoli v Troyesu, kjer je razvil globoko ljubezen do učenja in močno predanost katoliški veri. Frodobert se je odločil, da bo svoje življenje posvetil služenju Bogu, kar ga je navdihnilo na njegovi duhovni poti. Vstopil je v benediktinski red in postal menih v opatiji Luxeuil, kjer je imel privilegij biti duhovni učenec svetega Waldeberta iz Luxeuila. Pod vodstvom svetega Waldeberta je še bolj poglobil svoje razumevanje meniškega življenja in pomena molitve. Frodobert je v želji po širjenju Kristusovega nauka in vzpostavitvi duhovnega zatočišča okoli leta 655 ustanovil opatijo Moutier-la-Celle v bližini Troyes. Kot prvi opat opatije je zagotavljal duhovno vodstvo naraščajoči skupnosti redovnikov, ki so se mu pridružili. Sveti Frodobert je bil znan po svojem strogem življenjskem slogu, saj se je odločil za preprosto in skromno življenje. Sprejel je življenje v revščini in se odrekel posvetnemu imetju in udobju. Njegova predanost spokornosti in neomajna predanost molitvi sta ponazarjala njegovo prizadevanje za tesnejšo povezanost z Bogom. Frodobertov vpliv kot opata se je razširil prek zidov opatije. Spoštovali so ga zaradi njegovega globokega poznavanja Svetega pisma in njegove sposobnosti, da posreduje duhovno modrost tistim, ki so iskali njegovo vodstvo. Ljudje iz vseh družbenih slojev so iskali njegove nasvete, njegov sloves duhovnega svetovalca pa se je širil daleč naokoli. Frodobert si je kljub številnim opatovskim obveznostim vzel čas za osebno molitev in kontemplacijo. Verjel je, da je ohranjanje močne povezanosti z Bogom bistveno za vodenje drugih po poti pravičnosti. Njegov zgled je navdihoval menihe in tiste, ki so iskali njegov nasvet, da so poglobili svoje duhovno življenje. Sveti Frodobert iz Troyesa je umrl okoli leta 670 v Troyesu v Neustriji (v današnji Franciji) naravne smrti. Čeprav je malo znanega o posebnih čudežih, ki so mu jih pripisovali, je Katoliška cerkev priznala njegovo svetost življenja in neomajno predanost prizadevanjem za svetost. Kanoniziran je bil kot svetnik v predkoncilskem obdobju, pred formalnim postopkom kanonizacije, kot ga poznamo danes. Čeprav s svetim Frodobertom ni povezano nobeno posebno zavetništvo, njegova zapuščina kot predanega meniha in opata še naprej navdihuje tiste, ki si prizadevajo za globlje duhovno življenje. Njegov poudarek na molitvi, strogem življenju in prizadevanju za svetost je brezčasen zgled za vernike, ki iščejo tesnejši odnos z Bogom. Praznika svetega Frodoberta praznujemo 1. in 8. januarja, ko so njegove relikvije prenesene.
EN
Sveti Frodobert (fr: Frobert; lat: Frodobertus) se je rodil okoli leta 600 v Troyesu (Trecae) v Neustriji (zdaj Francija). Izobraževal se je v katedralni šoli v Troyesu in bil sprejet v duhovniški stan cerkve v Troyesu. Opazil ga je škof Ragnegisilus in ga poslal izpopolnjevati svojo formacijo v znamenito opatijo Luxeuil. Vstopil je in postal benediktinski menih (Ordo Sancti Benedicti – OSB) pod vodstvom tretjega opata samostana, svetega Waldeberta.
Okoli leta 655 je na zemljišču, ki mu ga je podaril kralj Klovis II., ustanovil samostan Moûtier-la-Celle v bližini Troyes v današnji občini Saint André les Vergers. Postal je prvi opat samostana in ga posvetil apostolu Petru. Živel je v nenehni molitvi in pokori, zato so govorili, da se je s svojo askezo in kontemplacijo dvignil nad vidni svet, da bi pričakoval skrivnosti nebes. Umrl je 1. januarja okoli leta 673.
Približno 200 let po Frodobertovi smrti je škof Otulf 8. januarja 872 shranil njegove relikvije, kar je bilo enako kanonizaciji, zato so njegov praznik prvič praznovali na ta dan. Relikvije so bile konec 18. stoletja prenesene v župnijsko cerkev v Moûtier-la-Celle. V Martyrologium Romanum je njegov spominski dan 1. januar, dan smrti, v Troyesu pa 8. januarja praznujejo tudi dan njegovega prenosa.
NOR