Pomembno delovanje sv. Cirila in Metoda med Slovani so nadaljevali njuni učenci. Škof Metod je imel ob svoji smrti precejšnje število dobro izobraženih učencev, ki so že opravljali razne cerkvene službe. Metodov življenjepis imenoma označuje samo enega, Gorazda, ki ga je Metod želel imeti za svojega naslednika. Zaradi nasprotovanja nemških misijonarjev se to žal ni zgodilo in so bili učenci pregnani iz Panonije. Tako so nadaljevali z oznanjevanjem med drugimi slovanskimi narodi. Grški življenjepis sv. Klimenta pa omenja poleg samega Klimenta Ohridskega še Nauma in Angelarja, ki so bili doma iz Bolgarije ali slovanske Makedonije, kamor so se po Metodovi smrti tudi vrnili.
Vir
V Ohridu (v današnji Makedoniji), sveti Kliment, škof v Drami, znamenit po znanju in svetih znanostih, ki je nudil luč vere bolgarskemu ljudstvu. Z njim se spominjamo svetega škofa Gorázda, Nahuma, Sava in Angelárija, ki so v Bolgariji nadaljevali delo svetih Cirila in Metoda.
Vir
Slovanom dobro znana svetnika Ciril in Metod morda ne bi bila tako uspešna, če ne bi vzgojila svojih učencev, ki so njuno delo širili po Evropi in pri tem prestali mnogo preizkušenj, saj so bili preganjani. Hvaležno se jih spominjamo 27. julija, na dan smrti sv. Klimenta Ohridskega leta 916. Sveta brata sta na povabilo kneza Rastislava prišla leta 863 na Moravo, kjer sta bila lepo sprejeta, ker so ljudje razumeli jezik, prevzela jih je tudi liturgija, izvemo iz življenjepisa, ki so ga napisali njuni učenci. Z njima so prišli Kliment, Naum, Angelarij in Sava. »Metod se je po Cirilovi smrti, leta 869, vrnil v Panonijo in na Moravsko, kjer je do smrti leta 885 z velikimi napori misijonaril in vzgojil veliko učencev. Ko so bili po njegovi smrti učenci izgnani, so šli v Bolgarijo in Makedonijo. Iz Ohrida se potem širi starocerkvenaslovanščina med Srbe, iz Bolgarije pa v Ukrajino in Rusijo, med Hrvati pa so do 19. stoletja ostali in vztrajali ‘glagoljaši’,« je o učencih povedala prof. Martina Orožen v pogovoru za Družino leta 2013, ob praznovanju 1150. obletnice prihoda Cirila in Metoda na Moravsko.
Sv. Gorazd
Sv. Gorazd ali Moravana, kot ga imenuje Kliment v življenjepisu, je bil potomec slovenskih prednikov, prvi in doslej edini slovenski svetnik, piše o njem Franc Perko v Letu svetnikov. Bil je izredno nadarjen in je obvladal slovanski, grški in latinski jezik, zato ga je Metod določil za svojega naslednika. »Pokazal jim je enega svojih zvestih učencev po imenu Gorazd rekoč: »Ta je vaše dežele svoboden mož, pa dobro poučen v latinskih knjigah, pravoveren. To bodi vaša volja in vaša ljubezen, kakor tudi moja.« Po Metodovi smrti se je začelo na Moravskem preganjanje slovanskih duhovnikov in Gorazd je moral zapustiti deželo. Kam je odšel po izgonu, ni znano. Ne vemo niti tega, kje je umrl in kje je bil pokopan.
Sv. Kliment Ohridski
O sv. Klimentu Ohridskem je znanega več. Rodil se je med letoma 830 in 840, najbrž v slovanskem delu grške pokrajine Makedonije. V duhovnika je bil posvečen v Rimu, potem pa je z Metodom šel na Moravsko. Po Metodovi smrti je bil med voditelji slovanskih duhovnikov. Ko so bili izgnani iz Moravske, je skupaj z Naumom, Angelarjem in drugimi prišel v Bolgarijo, kjer ga je kralj Boris postavil za učitelja. Dal mu je tudi bogate darove, da je lahko sezidal samostan in cerkev v Ohridu. Tam je s sodelavci ustanovil šolo, iz katere je izšlo okoli 3500 učencev, usposobljenih za cerkvene službe. V tej šoli so uporabljali glagolico; v severovzhodni Bolgariji pa je škof Konstantin leta 893 namesto nje uvedel lažjo pisavo, ki po sv. Cirilu nosi ime cirilica, in je pozneje izrinila glagolico. Enostavnejšo cirilico sta izoblikovala Kliment in Naum. Kliment je tudi plodovito književno deloval. Napisal je cerkvene govore, življenjepise cerkvenih očetov in pesmi. Nekateri njegovi spisi so se ohranili. Na stara leta se je umaknil v samostan ob Ohridskem jezeru, kjer je 27. julija leta 916 umrl. Ko so Turki cerkev sv. Pantalejmona leta 1396 spremenili v mošejo, so Klimentove posmrtne ostanke prenesli v cerkev Matere božje, ki so jo poslej imenovali kar cerkev sv. Klimenta., in tam je pokopan še danes.
Vir
Srbska, makedonska in bolgarska (pravoslavna) Cerkev že dolga stoletja slavijo spomin glavnih učencev svetih bratov Cirila in Metoda, blagovestnikov Slovanov, ki so morali po letu 885, ko je umrl sveti Metod, zaradi nemškega preganjanja bežati iz Moravske in so se naselili na slovanskem jugu.V svetniškem koledarju omenjenih Cerkva najdemo imena sv. Gorazda, Klimenta, Nauma, Angelarja in Sava. Zdaj jih je v svoj prenovljeni koledar sprejela tudi katoliška Cerkev in njihov spomin slavimo 27. julija, na dan smrti sv. Klimenta Ohridskega leta 916.
Nas Slovence mora posebej zanimati sv. Gorazd. Klimentov življenjepis ga imenuje Moravana. Utegnil bi pa biti tudi iz skupine tistih petdesetih učencev, ki jih je svetima bratoma dal panonski knez Kocelj. Po poreklu je bil Gorazd potomec naših slovenskih prednikov, “prvi in doslej edini slovenski svetnik”, piše o njem Franc Perko v Letu svetnikov. Bil je izredno nadarjen in je obvladal slovanski, grški in latinski jezik, zato ga je Metod določil za svojega naslednika. Po Metodo vi smrti se je začelo na Moravskem preganjanje slovanskih duhovnikov in Gorazd je moral zapustiti deželo. Kam je odšel po izgonu, ni znano. Nekateri viri trdijo, da je deloval na Poljskem, drugi ga postavlja jo v Dalmacijo, kjer naj bi utrdil glagolsko bogoslužje. Tretji viri poročajo, da ga je carigrajski patriarh kot Metodovega naslednika posvetil v škofa in ga pozneje poslal oglejskemu patriarhu, da je deloval med Slovani tega patriarhata. Vendar so to le domneve. Ne vemo niti tega, kje je umrl in kje je bil pokopan. Dejstvo, da ga je svetniški nadškof Metod izbral za svojega naslednika in da so ga Metodovi učenci v Bolgariji začeli častiti kot svetnika, priča, da je bil res svetniški mož.
Drugi najpomembnejši učenec sv. Cirila in Metoda je bil sv. Kliment Ohridski. O njem je ohranjenih največ podatkov. Rodil se je med letoma 830 in 840, najbrž v slovanskem delu grške pokrajine Makedonije. V duhovnika je bil posvečen v Rimu, potem pa je z Metodom šel na Moravsko. Po Metodovi smrti je bil med voditelji slovanskih duhovnikov. Ko so bili izgnani iz Moravske, je skupaj z Naumom, Angelarjem in drugimi prišel v Bolgarijo, kjer ga je kralj Boris postavil za učitelja. Dal mu je tudi bogate darove, da je Kliment lahko sezidal samostan in cerkev v Ohridu. Tam je s sodelavci ustanovil šolo, iz katere je izšlo okoli 3500 učencev, usposobljenih za cerkvene službe. V tej šoli so uporabljali glagolico; v severovzhodni Bolgariji pa je škof Konstantin leta 893 namesto nje uvedel lažjo pisavo, ki po sv. Cirilu nosi ime cirilica, in ta je kasneje povsod izrinila glagolico.
Kliment je tudi plodovito književno deloval. Napisal je lepe in lahke cerkvene govore, pisal je življenjepise cerkvenih očetov in zložil je več pesmi. Nekateri njegovi spisi so se ohranili. Na stara leta se je umaknil v samostan ob Ohridskem jezeru, kjer je 27. julija leta 916 umrl. Ko so Turki cerkev sv. Pantalejmona leta 1396 spremenili v mošejo, so Klimentove posmrtne ostanke prenesli v cerkev Matere božje, ki so jo poslej imenovali kar cerkev sv. Klimenta, in tam je pokopan še danes.
Vir
Iz knjige Svetnik za vsak dan Silvestra Čuka se vsak dan na Radiu Ognjišče prebira o svetniku dneva.