Atributi: knjiga ali svitek, golob ali jagnje
Imena: Joahim, Ana, Anka, Anica, Ancka, Hana, Nana …
Cerkve v Sloveniji/svetu: v Sloveniji je 58 cerkva sv. Ane
Oba sta bila kraljevega Davidovega rodu, iz katerega naj bi izšel obljubljeni Mesija. Kmalu po poroki sta razdelila svoje premoženje na tri dele: za svetišče, za ubožce in za njuno preživnino. Nista pa imela otrok, ki sta si jih zelo želela. Ana je kakor svoj čas Ana, mati preroka Samuela, molila v Gospodovi hiši, naj se Gospod ozre nanjo in ji da sina, ki ga bo Bogu darovala vse dni svojega življenja.
Izročilo pripoveduje, da je angel zakonca potolažil in jima razodel, da bosta dobila hčer, ki bo v veselje vsemu človeštvu; dasta naj ji ime Marija. Razodeta verska resnica pa je, da je bila Marija, Anina in Joahimova hči, spočeta brez madeža izvirnega greha. Voščimo srečo zaradi te odlike srečnim staršem! Štirinajst dni po rojstvu sta Joahim in Ana dala svoji hčerki ime Mirjam, po naše Marija.
Stara poročila vedo povedati, da sta starša peljala Marijo še čisto mlado v tempelj, jo Bogu darovala, kakor sta se bila zaobljubila, in jo v Jeruzalemu dala v tempeljski zavod za deklice, sama pa sta se vrnila domov. Kako sta se potem veselila tistih dni, ko sta vsako leto za tri velike judovske praznike romala v Jeruzalem, da bosta spet videla svojo drago hčer.
Beseda Ana pomeni po slovensko »milina«. Jezusova stara mati je res morala biti sama milina, da je bila vredna roditi in vzgajati samo božjo Mater. Milina ji je bila pač tudi razlita prek obličja.
Ano upodabljajo, ko razlaga Mariji Sveto pismo; zelo mnogo podob in kipov jo kaže kot sv. Ano »Samotretjo«, ko objema svojo hčer Marijo in dete Jezusa. Kako je Ana priljubljena svetnica, dokazujejo številna krstna imena po vsem svetu.
Na Slovenskem je njej posvečenih več farnih in podružničnih cerkva, imamo pa tudi več božjih poti sv. Ane.
Prvi življenjepis Marijinih staršev Ane in Joahima sega v drugo stoletje in ga je v apokrifnem »Jakobovem protoevangeliju« popisal spreobrnjen Jud, ki ni poznal Svete dežele. Kljub temu, da je zato v tem in kasnejših življenjepisih veliko nezanesljivih podatkov in legend, pa nam vendarle vsaj malo približa življenje družine, v kateri se je rodila Jezusova mati Marija. Oba, Ana in Joahim, naj bi bila kraljevega, Davidovega rodu. Bila sta pobožna in plemenitega značaja, zato sta kmalu po poroki svoje premoženje razdelila na tri dele: enega sta namenila za svetišče, drugega za ubožce, tretjega pa sta obdržala za svoje preživetje. Bog je tudi njiju preizkušal s »sramoto« nerodovitnosti: dvajset let nista imela otrok. Zaobljubila sta se, da ga bosta, če bo Bog uslišal njuno prošnjo in jima dal potomca, posvetila njemu. Zadnja žalostna preizkušnja je Joahima doletela, ko je veliki duhovnik odklonil njegov daritveni dar prav zaradi tega, ker z ženo nista dala izvoljenemu narodu potomcev. Potrt in osramočen se je za štirideset dni zatekel k svoji čredi v puščavo. Tu se je postil in molil k Bogu. V tem času se Ani na vrtu prikaže angel in ji razodene, da so njene molitve uslišane, saj ji bo Bog dal otroka, po katerem bo njen rod blagoslovljen po vsem svetu. Podobno razodetje doživi tudi Joahim, ki se nato vesel vrne k svoji ženi. »Znamenito« je njuno srečanje, objem in poljub pri tempeljskih zlatih vratih v Jeruzalemu. Deklici, ki se jima je rodila, sta dala ime Marija ter jo skrbno vzgajala. Izročilo pravi, da sta jo, tri leta staro, izročila v varstvo duhovnikov v templju. Njuna vloga je bila s tem dopolnjena, začelo pa se je poslanstvo njune hčerke Marije: postala je mati obljubljenega Mesija.
Ime: Ime Ana izhaja iz hebrejskega Hannah in pomeni »ljubkost, milina, milost, ljubezen, molitev«. Ime Joahim pa je sorodno hebrejskemu Jehohanan »Jahve je bil milostljiv«.
Rodila sta se v prvem stoletju, Ana v Betlehemu, Joahim pa v Nazaretu, kjer naj bi tudi umrla.
Družini: Oba, Ana in Joahim, sta bila kraljevega, Davidovega rodu. Legenda pravi, da je bila Ana rojena v Betlehemu staršema Stolanu in Emercijani iz Levijevega rodu.
Zavetnika: Sveta Ana je zavetnica Firenc, Innsbrucka in Neaplja, priporočajo se ji za srečno poroko in srečen zakon, za obdarjenost z otroki, za srečen porod; je zavetnica mater, vdov, gospodinj, delavk, hišnih delavcev, rudarjev, tkalcev, strugarjev, zlatarjev, rezbarjev, mlinarjev, kramarjev, vrvarjev, krojačev, pletilcev nogavic, klekljaric, slug; je priprošnjica za dež, proti neurju, za srečno zadnjo uro, pri iskanju izgubljenih predmetov. Sveti Joahim pa je zavetnik zakoncev, mizarjev in trgovcev z lanom.
Upodobitve: Ano upodabljajo kot starejšo ženo s pokrivalom, kako sede razlaga Mariji »sveto pismo« oz. jo uči; pogosto sta Joahim in Ana prikazana skupaj z Marijo, prav tako pogoste pa so upodobitve »Ane Samotretje«, ki ima ob sebi deklico Marijo, v naročju pa drži Jezuščka. Joahima upodabljajo s košaro z golobčkoma, ki ju je prinesel v svetišče, in s palico ter kot starčka z Marijo v naročju.
Njun god obhajamo 26. julija, ponekod 9. septembra
Vir
Čaščenje svetega Joahima in svete Ane
Dan po prazniku Marijinega rojstva, se naša Cerkev spominja: “Svetih in pravičnih Božjih staršev Joahima in Ane”. Kot starša Marije in prednika Jezusa Kristusa, jim Cerkev daje posebno čast. Zato jih imenujemo v naši liturgiji “Božji starši”. V njihovih molitvenih priprošnjah prosimo vsak dan za stabilnost cerkvenih služb.
Pri bogoslužjih v njihovo čast se Cerkev veseli njihovih praznikov, pohvali njihovo vlogo v zvezi z našo odrešitvijo, in jih poveličuje kot najbolj častitljive starše. “Pridite nocoj, ljubitelji praznika, da bomo peli stihe na predvečer 9. septembra, veseli pojte in spoštljivo cenite spomin na Joahima in Ano, ki je pošten par, ker sta nam rodila Božjo Mater, deviško čisto … O, blagoslovljen par, vi starši prevzvišeni, ker ste rodili najboljše od vseh bitij! Resnično, ti blagoslovljeni, Joahim, da ste Oče takšne Device! Blagoslovljena tvoja maternica, Ana, ker ste se darovala Materi našega življenja. Blagoslovljene prsi, ki so hranile z mlekom Tisto, ki je hranila Tistega, ki nahrani vsako bitje. Zato prosimo vas, blagoslovljeni, prosite Njega za odrešenje naših duš”.
Čaščenje svetega Joahima in Ano, se je začelo kmalu po namestitvi praznika Marijinega rojstva. V 6.stoletju so se pojavili templji v čast svete Ane. Cesar Justinijan I (527-565) je leta 550 posvetil v njeno čast cerkev v Bizancu (Istanbul). V istem stoletju so zgradili tempelj v njeno čast v Jeruzalemu, v mestu njenega rojstva. Ti cerkvi sta imeli velik vpliv na širjenje kulta staršev Device Marije, zlasti pa svete Ane. Njihov spomin Vzhodna Cerkev začenja častiti 9.septembra, ob koncu 6.stoletja. V njuno čast so bile napisane starodavne grške himne. V zapisih svetih Očetov, in zlasti pri svetem Epifaniju in pri svetem Janezu Damaščanu najdemo pohvale v čast sveti Ani.
Pod vplivom Vzhoda, se razvija kult svete Ane v 8.stoletju tudi na Zahod v Rim. To je postalo skupno po vsej Evropi, šele v 14.stoletju. Latinska Cerkev obhaja spomin na sveto Ano 26. julija, in na svetega Joahima 16.avgusta.
V našem cerkvenem koledarju, razen spomina na svetega Joahima in Ano na 9.september, imamo še dva praznika v čast svete Ane: 9.decembra – dan spočetja Device Marije, in 25.julija – dan njene smrti.
Krščanska ikonografija je posvetila veliko pozornosti staršem Device Marije. Pogosto lahko vidite ikono svete Ane z otrokom – Marijo v naročju, ali z obema staršema, ki vodita mlado Marijo v tempelj, da jo dasta v službo Bogu.
Vir
Spomin svetih: Joahima in Ane, staršev Brezmadežne Device, Božje Porodnice Marije, katerih imena so ohranjena v starih izročilih kristjanov.
Vir
Po novem svetniškem koledarju, veljavnem od leta 1969, danes skupaj godujeta Marijina starša, oče Joahim in mati Ana. Poprej je bil današnji dan posvečen le spominu matere Ane, očeta Joahima smo se spominjali 16. avgusta, dan po prazniku Marijinega vnebovzetja. Z združitvijo obeh godov je bolj poudarjena zakonska zveza, iz katere je izšel edinstveni otrok edino človeško bitje, ki je bilo že ob spočetju obvarovano madeža izvirnega greha.
Tako Joahim kakor Ana sta bila potomca kraljevega Davidovega rodu, iz katerega naj bi izšel obljubljeni Mesija. Ko sta se ta dva bogaboječa pravična človeka poročila, sta si silno želela otrok, kajti takrat je vsaka verna judovska žena živela v pričakovanju, da bo morebiti prav ona rodila obljubljenega Mesija. Pobožna zakonca sta vztrajala v zaupni molitvi in na stara leta sta le dobila tako želenega otroka hčerko Marijo-Mirjam.
Srečna starša Joahim in Ana sta hčerko imela pri sebi le tri leta, potem pa sta jo po zaobljubi izročila v varstvo in vzgojo duhovnikom. Ko so se vrata svetišča za njo zaprla, je padla zavesa nad njeno mater in očeta. Njuno zemeljsko življenje je bilo dopolnjeno.
Ime Ana v hebrejščini pomeni milost, ljubezen, molitev. Poleg Marijine matere je ime Ana imelo več svetopisemskih žena, med katerimi je najbolj slavna mati starozaveznega preroka Samuela, o kateri beremo v prvem in drugem poglavju Prve Samuelove knjige. Obe Ani sta si bili podobni v tem, da sta otroka izmolili in ga že pred rojstvom posvetili Bogu. Nič čudnega torej, da so se k sveti Ani, Marijini materi, zatekale po pomoč matere in nerodovitne žene, ki so videle svoje najvišje dostojanstvo v materinstvu.
Joahima upodabljajo s košaro, v kateri sta dva goloba, ki ju je bil prinesel v svetišče, in s palico. Časté ga kot zavetnika zakoncev in mizarjev. Ano pa umetniki najpogosteje prikazujejo, kako hčerki Mariji razlaga Sveto pismo. Mnogo podob in kipov jo kaže kot sveto Ano ‘Samotretjo’: v naročju velike svete Ane sedi manjša Marija, v Marijinem naročju pa je mali Jezus; ali pa sveta Ana stoji in v eni roki nosi manjšo Marijo, v drugi pa malega Jezusa. K sveti Ani so se zatekale, kot že rečeno, matere in nerodovitne žene ter opravljale pobožnost devetih prvih torkov po binkoštih, ker je bil torek sveti Ani posvečen dan. Priporočajo se ji za srečno poroko in skladen zakon, za svojo zavetnico jo imajo matere in vdove, žene se ji posebej priporočajo za srečen porod in za blagoslov otrok. Pri nas je bila sveta Ana tudi priprošnjica za srečno zadnjo uro, zato so ji posvečali pokopališke cerkve in kapele. Na Slovenskem je sveti Ani posvečenih nad 70 župnijskih cerkva in podružnic.
Vir
Iz knjige Svetnik za vsak dan Silvestra Čuka se vsak dan na Radiu Ognjišče prebira o svetniku dneva.