Zavetnik čolnarjev, splavarjev, romarjev, voznikov in pilotov; priprošnjik v stiski in zoper naglo smrt
Atributi: Jezušček, palica
Imena: Krištof, Kristo, Chris, Kristjan
Grško ime Hristoforos pomeni Kristonosec. Častimo ga kot mučenca. Zgodovinsko pa sta izpričana samo njegovo ime in mučeništvo (verjetno za cesarja Dioklecijana). Krištof je eden izmed štirinajstih priprošnjikov v sili. Častijo ga na Vzhodu in na Zahodu.
Ob njegovem imenu se je spletlo veliko legend, tudi njegova izredna postava je zrasla iz legende. Ljudje so imeli v moč svetnikove priprošnje veliko zaupanje. Bil je priprošnjik zoper naglo smrt. Prepričani so bili, da zadostuje samo, če pogledaš zjutraj na svetnikovo podobo, pa tisti dan ne boš umrl nagle smrti. Iz te vere so tudi pri nas marsikje vaščani naročali njegovo sliko v nadnaravni velikosti na zunanji strani farne ali podružnične cerkve, kjer so ga lahko videli tako rekoč iz vsake hiše kar skozi okno. Nekdanja pokopališka cerkev v Ljubljani je bila posvečena sv. Krištofu. V srednjem veku so bile zelo razširjene bratovščine sv. Krištofa zoper preklinjanje in pijančevanje. Taka bratovščina je bila ustanovljena tudi pri nas leta 1517 in je imela še v Valvazorjevih časih dosti članov.
Svetnika upodabljajo z velikim drevesom v roki. Po legendi je namreč ozelenela njegova palica in zrasla v drevo, ko jo je zasadil v tla.
Simbolično to pomeni rast evangelija, ki ga je oznanjal na otoku Samosu, kjer je tudi umrl mučeniške smrti. Pri nas so ga največkrat upodabljali kot velikana, ki na rami nosi božje Dete čez reko. Ko ga je nekoč nesel čez deročo vodo, je čutil, da postaja čedalje težje in ga je komaj prinesel na drugi breg. Krištof je nejevoljen dejal: »Težak si mi, kot bi nosil cel svet.« Bil je Kristus, ki mu je odgovoril: »Ne nosiš samo sveta, marveč tudi tistega, ki je svet ustvaril.« Nato je velikana potlačil pod vodo, ga tako krstil in mu dal ime Krištof.
Svetnika časte kot zavetnika proti nagli in neprevideni smrti. Legenda je dala pobudo, da so ga izbrali za zavetnika čolnarji in splavarji, nosači in vozniki, romarji in popotniki; v današnjem času pa avtomobilisti in piloti.
Sveti Krištof, mučenec, goduje 24. julija.
Vir
V Líkiji (v današnji Turčiji), sveti Krištof, mučenec, ki so ga mučili z ognjem, puščicami in ga nazadnje obglavili.
Vir
Na Slovenskem imamo precej cerkva, župnijskih in podružničnih, ki imajo na daleč vidni zunanji steni sliko svetega Krištofa. Današnji godovnjak je bil namreč velik priprošnjik zoper naglo smrt. V vernem človeku se je utrdilo zaupanje, da je zadosti, če navsezgodaj zjutraj pogledaš svetnikovo podobo, pa tisti dan ne umreš nagle smrti. Zato so naročali tako velike slike na cerkvah, da so ga lahko videli takorekoč iz vsake hiše in kar skozi okno!
Svetega Krištofa Cerkev časti kot mučenca. Njegovo ime Hristoforos v našem jeziku pomeni Kristonosec. Oseba današnjega svetnika, ki mu vemo samo ime, in njegova mučeniška smrt (verjetno okoli leta 250 za časa cesarja Decija) sta zgodovinski.
Že zgodaj so ga začeli častiti tako na Vzhodu kot na Zahodu. Ko se je njegovo češčenje v dobi prvih epidemij kuge v 13. stoletju silno razraslo, je ob tem skromnem zgodovinskem jedru nastalo veliko legendarnih okraskov.
Po teh virih naj bi bil Krištof doma iz kanaanske dežele, iz severnega predela Palestine. Starši so bili pogani in tak je bil tudi sin, ki mu legende dajejo ime Reprob, po naše Zavrženec. Po telesu je bil velikan in v svojem ponosu je sklenil, da bo služil samo najvišjemu gospodu. Zmenil se je z mogočnim kraljem in bil pri njem v službi dotlej, ko je videl, da se kralj boji hudiča. Pustil je kralja in šel služit hudiču. Nekoč sta Krištof in hudič šla skozi gozd ter prišla do križa. Hudič se je začel tresti od strahu in velikan je spoznal, da je Križani močnejši kot hudič, zato je sklenil, da mu bo služil z vsem srcem. Dal se je krstiti in pri krstu je dobil ime Krištof.
V dvanajstem stoletju pa je nastala legenda, da se je Krištof po naročilu pobožnega puščavnika nastanil ob deroči reki in čez njo na splavu prevažal in na ramah prenašal potnike. Nekoč ga je klicalo neko dete, naj ga prenese. Velikan ga je vzel na ramena in dete je postajalo vedno težje. Kot da bi nosil ves svet! »Še več kot ves svet nosiš, Krištof,« se je oglasilo dete. »Nosiš tistega, ki je ustvaril nebo in zemljo. Jaz sem Jezus Kristus. Zasadi svojo palico v zemljo in ozelenela bo. Po tem boš spoznal, da si res nosil mene.« Povod za to legendo je njegovo ime Krištof Kristonosec. To legendo prikazujejo svetnikove upodobitve. Legenda je dala tudi pobudo, da so si sv. Krištofa izbrali za svojega zavetnika čolnarji in splavarji, nosači in vozniki pa tudi romarji in drugi popotniki. V novejšem času je postal zavetnik avtomobilistov in v marsikaterem avtomobilu najdemo pritrjeno plaketo z njegovo podobo.
Na Krištofovo nedeljo, tisto, ki je najbližja godu sv. Krištofa, je pri nas od leta 1987 darovanje za vozila, namenjeno misijonarjem. Pobudo za to je dala organizacija MIVA, akcija pa poteka pri nas pod geslom »Za vsak srečno prevožen kilometer en stotin«.
Vir
Iz knjige Svetnik za vsak dan Silvestra Čuka se vsak dan na Radiu Ognjišče prebira o svetniku dneva.